Akademija za glasbo v Ljubljani letos obeležuje 80-letnico delovanja. Za ta visoki jubilej v letošnjem letu in v prvi polovici leta 2020 pripravlja številna srečanja, dogodke in koncerte. Slednji se zvrščajo po zasedbah, med njimi pa si prav posebno mesto zaslužijo tudi zbori omenjene ustanove. V okviru Akademije, kot rednega študijskega programa, delujejo Mešani pevski zbor, Komorni zbor, Dekliški pevski zbor in Koralni zbor. Zanimivi so njihovi nastanki, predvsem pa je veselje gledati entuziazem dirigentov in študentov, ki si želijo na Akademiji imeti dobre zbore, na katere so lahko ponosni. Temu zato posvečajo tudi svoj prosti čas izven študija. Vsi skupaj stremijo k neprestanemu izboljševanju, predvsem k izvedbam kakovostnih in kompleksnih del, o čemer sta med drugim spregovorila tudi naša sogovornika, dekan Akademije za glasbo, profesor in dirigent Marko Vatovec, ter docent na oddelku zborovskega dirigiranja, dirigent Sebastjan Vrhovnik.
Nastanek zborov Akademije za glasbo
Zbori so nastajali postopoma, lahko bi rekli glede na potrebe oz. dane možnosti. Dejstvo je, da je na Akademiji vse povezano s predmetnikom in nič drugače ni pri zborih. Vsi študentje, ki nimajo obveznega orkestra (npr. glasbena pedagogika, sakralna glasba, instrumenti s tipkami …) imajo zbor kot obvezen predmet v predmetniku. V preteklosti je bil obvezen vsa štiri leta, sedaj pa, tudi po vzoru iz tujine, so predmetnik prilagodili. Tako je zbora manj za tiste, ki jim ni primaren, oz. je poudarek na zboru pri tistih študentih, ki ga bolj potrebujejo.
Že od samega začetka deluje Mešani pevski zbor Akademije za glasbo, in sicer v okviru rednega študijskega programa. Združuje študente različnih študijskih smeri: bodoče glasbene pedagoge, pianiste, organiste, skladatelje, dirigente, kitariste, cerkvene glasbenike, solopevce … Vsi so navdušeni pevci, nekateri že zborovodje, ki tudi sicer aktivno sodelujejo v slovenskem zborovskem življenju. Zbor je sprva štel čez sto študentov, v njem pa so prevladovala dekleta, fantje so bili v manjšini. Pri taki zasedbi se zborovodje srečujejo s težavo iskanja primerne literature, predvsem pa je z neenakostjo razporeditve glasov težko doseči višjo kakovost. Z ustanovitvijo Komornega zbora AG se je število pevcev v tem zboru ustalilo nekje pri 70 in se tudi po razporeditvi glasov bolj uravnotežilo.
Mešani pevski zbor AG združuje študente različnih študijskih smeri: bodoče glasbene pedagoge, pianiste, organiste, skladatelje, dirigente, kitariste, cerkvene glasbenike, solopevce …, med njimi so tudi mnogi mladi zborovodje, ki po Sloveniji delujejo s svojimi zbori.
Foto: arhiv zbora
Dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec poučuje zborovsko dirigiranje in zborovsko petje ter deluje kot član različnih tekmovalnih žirij in predavatelj na nacionalnih in mednarodnih simpozijih.
Foto: Vid Rotar
Marko Vatovec, zdajšnji dekan, predvsem pa odličen zborovodja in pedagog, pravi, da je v želji po boljši zasedbi – kjer bi bilo manj pevcev, vendar tistih boljših, predvsem pa v želji po izvajanju težje in tehtnejše literature – položil temeljni kamen k ustanovitvi Komornega zbora Akademije za glasbo. Ta je imel prvi neuradni koncert leta 1995, vendar pa je uradni začetek zbora postavljen dve leti kasneje, v leto 1997. Akademija je tako dobila kakovostno zborovsko izvajalsko telo, ki posega po zahtevnejših delih in dosega višjo poustvarjalno raven od običajnih študijskih zborov. Tudi ta zasedba združuje študente različnih študijskih smeri: bodoče glasbene pedagoge, pianiste, organiste, skladatelje, dirigente, kitariste, cerkvene glasbenike … Moramo vedeti, da je v prvi vrsti to študijski zbor, ki ni usmerjen le v koncertno dejavnost, ampak je njegov namen tudi pedagoška vzgoja študentov dirigiranja. Pri tem pa vemo, da tempo učenja ni takšen, kot je s profesorji dirigiranja ali uveljavljenimi dirigenti.
Komorni zbor AG posega po zahtevnejših delih in ni usmerjen le v koncertno dejavnost, ampak je njegov namen tudi pedagoška vzgoja študentov zborovskega dirigiranja.
Foto: Tamino Petelinšek
Danes Komorni zbor AG vodi Sebastjan Vrhovnik ob pomoči asistentke dirigenta.
Foto: Vid Rotar
Zbor je v tem času imel nekaj let premora, a ga je v študijskem letu 2017/18 ponovno obudil Sebastjan Vrhovnik. Vsako leto določi novega asistenta dirigenta sestava, lani je bila to Alenka Podpečan, letos pa asistentsko paličico vrti Ana Erčulj. Slednja je kot študentka na Akademiji najprej prepevala v Dekliškem in Koralnem zboru.
Sebastjanu Vrhovniku je bilo ob prihodu na Akademijo bilo sprva zaupano mesto dirigenta Mešanega pevskega zbora. Tudi sam je naletel na nesorazmernost glasov v tem sestavu, zato sta z Markom Vatovcem v študijskem letu 2009/10 ustanovila še Dekliški pevski zbor. Sestav pripomore k spoznavanju ter izvajanju kakovostne ženske zborovske literature vseh slogovnih obdobij, tako domačih kot tujih avtorjev. Redno se predstavlja na akademijskih abonmajskih koncertih in mojstrskih tečajih. Že od nastanka ga vodi Marko Vatovec.
Dekliški pevski zbor spoznava žensko zborovsko literaturo vseh slogovnih obdobij domačih in tujih avtorjev. Pogosto je vključen tudi v zborovodske delavnice in slovenska dirigentska tekmovanja kot demonstracijski zbor (Zvok mojih rok 2016 in Aegis carminis 2019).
Foto: arhiv zbora
Leta 2018 je Tone Potočnik s Koralnim zborom AG posnel zgoščenko Via Crucis Franza Liszta v sodelovanju z dirigentom Andražem Hauptmanom.
Akademija za glasbo pa ima poleg omenjenih treh zborovskih sestavov še enega. V študijskem letu 1993/94 je bil na pobudo Toneta Potočnika ustanovljen tudi Koralni zbor. Le-ta ponuja izkušnjo duhovne razsežnosti vokalne glasbe in stik z njenimi izviri. Pomembno dragocenost predstavljata povezava s kraji oziroma prostori, ki so ali so bili namenjeni izvedbi te zvrsti glasbe, in njena vključitev v izvorno obredje (samostani Žiče, Pleterje, Stična, Piran, Rosazzo v Italiji, Ittingen v Švici). Zbor je prvi poustvaril glasbo rokopisov, ki so povezani s slovenskim prostorom (fragment srednjeveškega večglasja iz Kranja in oficij kranjskih svetnikov Kancijana in tovarišev). Realiziral je tudi kar nekaj tematskih sklopov: gregorijanski koral na besedila svetega Pavla, Visoka pesem v gregorijanskem koralu, ciklus vseh postnih nedelj, glasba Loškega pasijona. Pomembna je tudi njihova povezava gregorijanskega korala z meditativnoglasbenim delom Via crucis skladatelja Franca Liszta. Pomembno poslanstvo koralne glasbe je v njenem preseganju zgolj akademskega glasbenega pristopa in povezanosti še z drugimi smermi življenja, predvsem tistimi, ki človeku omogočajo njegov duhovni razvoj.
V zbore se študenti Akademije vključijo v začetku šolskega leta. Kot zunanji izbirni predmet pa imajo možnost vpisa tudi študentje ostalih fakultet in univerz, kar jim prinese 4 kreditne točke. Do sedaj so imeli nekaj študentov z muzikologije in manj z drugih fakultet, želijo pa si, da bi se število slednjih povečalo. Po glasovnem preizkusu se pevci uvrstijo v eno od zasedb. Dekliški pevski zbor AG vodi red. prof. Marko Vatovec, Mešani pevski zbor AG asist. Alenka Podpečan in Komorni zbor AG doc. Sebastjan Vrhovnik.
Alenka Podpečan in Ana Erčulj sta bili v zadnjih dveh letih asistentki dirigenta Komornega zbora AG, Alenka Podpečan trenutno vodi Mešani pevski zbor AG, obe pa vodita tudi druge uspešne zbore in vokalne skupine.
Foto: Jana Jocif, Darja Štravs Tisu
Komorni zbor AG smelo na tekmovalni oder
Leto 2018 je bilo prelomno, saj je Komorni zbor AG prvič nastopil na tekmovanju Naša pesem v Mariboru. Zasedel je absolutno drugo mesto z 92,7 točke, prejel priznanje za najboljšo izvedbo priredbe slovenske ljudske pesmi, dirigent Sebastjan Vrhovnik pa tudi priznanje za najboljšo izbiro sporeda. Dosežek je sedanja asistentka dirigenta Ana Erčulj pokomentirala takole: »Dobra zasedba, motivacija pevcev in medsebojna povezanost – dobra ekipa z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom na čelu je glavni krivec, da se je Komorni zbor AG udeležil tekmovanja Naša pesem v Mariboru in na njem dosegel lep uspeh.«
Zbor je po besedah dekana Marka Vatovca že dolgo zares dober, a žal tega nihče ne ve. Pravi tudi, da je bil marsikateri koncert, ki so ga pripravili, izveden na visoki ravni. Velikokrat so jim govorili, da so to tekmovalne zasedbe. Imeli so tudi boljše zasedbe, kot je bila ta, ki se je predstavila v Mariboru. Dekan vidi težavo bolj kot po tehnični plati v tem, da tekmovanja od dirigenta zahtevajo dodatni angažma, ki pa ga ne pokrije z rednim študijskim delom, posledično tudi ne z dodatnimi plačili. Sam se za več tekmovanj ni odločil tudi zaradi obremenitve, ki jo tak projekt pripelje za seboj. V zborovskem svetu pogreša izvedbe predvsem zborovskih klasikov; zbori v Sloveniji so usmerjeni predvsem v tekmovanja, to pa za seboj potegne izbiro programa. Po drugi strani so zborovske scene razmeroma lokalno obarvane – zbori imajo svoje občinstvo, žal pa ne poslušajo drugih zborov.
Tudi Sebastjan Vrhovnik vidi v tekmovanjih čudovito izkušnjo za študente in asistente dirigentov, vendar pa pravi, da tekmovanja ne smejo biti primarna dejavnost za študenta in ne sme biti to gonilo, ampak da je petje v zboru želja po kakovostnem in višjem ustvarjanju zborovske glasbe ter spoznavanje z novo, tehtnejšo literaturo. Predvsem si želi, da študentje ne bi hodili na vaje zgolj po točke (ki jim jih prinese udeležba na vajah ali koncertih), ampak zaradi želje po izvajanju lepe glasbe.
Da Komorni zbor AG že dlje časa presega študijske okvire, je dokazal na lanski Naši pesmi v Mariboru, kjer je kot debitant zasedel absolutno drugo mesto, prejel priznanje za najboljšo izvedbo priredbe slovenske ljudske pesmi, dirigent Sebastjan Vrhovnik pa tudi priznanje za najboljšo izbiro sporeda.
Foto: Janez Eržen
Tekmovanja so lahko čudovita izkušnja za študente in asistente dirigentov, kjer zbori prisluhnejo tudi drug drugemu. Po besedah sogovornikov pa tekmovalnost ne sme biti primarni cilj in gonilo ustvarjanja.
Foto: Janez Eržen
Če ne hodiš na tekmovanja nisi ‘in’. Pa je to res?
Zbori AG imajo številne koncerte in dogodke, vendar v zborovski javnosti niso imeli in še vedno nimajo večjega odmeva. Z nastopom na tekmovanju Naša pesem pa je tudi Komorni zbor opozoril nase. Dekan pravi, da je »žal v Sloveniji financiranje zborov pogojeno z dosežki na raznih tekmovanjih. Potem se zdi, da so dobri zgolj tisti zbori, ki hodijo na tekmovanja«.
Po Vrhovnikovih besedah pa »mora biti zbor predvsem tudi homogen in uigran. Na Akademiji je to malo težje, saj vsako leto prihajajo in odhajajo pevci; glavnina sicer ostaja, vendar je težko postavljati program vnaprej, ker se le-ta prilagaja pevcem. Dirigent potrebuje približno tri mesece, da se formira zasedba.« Tudi nima povsem prostih rok pri izbiri programa – ta je odvisen od drugih oddelkov na Akademiji, raznih simpozijev in magistrskih koncertov. Vsekakor pa je želja, da bi se v naslednjem letu ponovno podali na tekmovalni oder v Mariboru.
Zanimajo jih tehtni programi in nastopi širom po Sloveniji
Dirigent Sebastjan Vrhovnik želi z zborom izvesti še veliko najtehtnejših zborovskih del, v prvi vrsti obdobja romantike. Spogleduje se predvsem s starejšimi deli slovenske zborovske glasbe, za katera pravi, da so vredna koncertnih odrov. Čeprav ima določen program že začrtan, si vsakega vzame kot izziv in ga kot takega predstavi tudi pevcem. Škoda pa je, da so določeni koncerti odpeti zgolj enkrat, največ dvakrat. Tak program sicer vzame veliko časa, vendar pa ga ne morejo izvajati večkrat, kar je na nek način tudi škoda. Želi si predvsem več koncertov, saj slednji formirajo samo zasedbo.
Trenutno Komorni zbor AG pripravlja Händlov oratorij L’Allegro, il Penseroso ed il Moderato. V avgustu so tako povabljeni v Bruneck na Akademijo za staro glasbo, kjer bodo osem dni izdelovali ta program in z njim tudi nastopili. V Novi Gorici bodo imeli celovečerni koncert v okviru njihovega abonmaja, kar je dobro tako za prepoznavnost zbora kot delovanje Akademije. Trenutno je zbor usmerjen bolj na Ljubljano, vendar si želijo, da bi koncertirali širše in s tem gradili na svoji prepoznavnosti.
Koncertna dejavnost zborov Akademije za glasbo
Akademija prireja tudi koncerte, imenovane VZMAH – letos že tretjič. Enkrat na leto se predstavijo pedagoški zbori in vse tri zborovske zasedbe, ki delujejo na Akademiji. Na tem koncertu dirigirajo študentje glasbene pedagogike, sakralne glasbe in dirigiranja. Prvi letnik med letom pripravlja program otroških skladbic, drugi letnik izdeluje mladinske skladbe, študenti dirigiranja pa se predstavijo z dirigiranjem na javni produkciji. Kot vzmah – kot prvi začetek.
Tanja Benedik, strokovna sodelavka Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC, zborovstvo na AG opazuje in spremlja od zunaj: »Vsekakor je z novo ‘gardo’ pedagogov zavel svež veter. Vsi si prizadevajo, da mladim približajo zborovstvo, več se ukvarjajo z bodočimi rodovi zborovodij. Še vedno pa menim, da bi morali študenti več časa prebiti na koncertih, revijah, ob poslušanju in opazovanju drugih zborov in njihovih zborovodij, kjer bi spoznali ogromno repertoarja in dirigentskih praks.«
Pod vodstvom dirigentov Marka Vatovca, Sebastjana Vrhovnika in Alenke Podpečan zbori Akademije vidno rastejo. Zbori redno nastopajo na domačih koncertnih abonmajih, povezujejo pa se tudi s slovenskimi profesionalnimi ansambli in kulturnimi ustanovami. Tako so še bolj motivirani in željni dobrih izvedb in rezultatov. V tem primeru vsi samo pridobijo: pevci izkušnje, Akademija pa zbore, na katere je lahko ponosna in na katerih lahko gradi.
Imajo mlad oddelek zborovskega dirigiranja
Oddelek zborovskega dirigiranja je na Akademiji za glasbo razmeroma mlad; prva diplomantka je bila prav Alenka Podpečan. Tudi sicer so po besedah dekana Marka Vatovca v porastu ženske dirigentke. Vsi profesorji s svojimi nasveti in zgledom skrbijo, da se nam za zborovske dirigente in zborovsko glasbo v Sloveniji ni bati, pri tem pa jim pomaga tudi dobro postavljena piramida zborovstva v Sloveniji nasploh.
Tako, kot je dekan ponosen, da v vseh teh letih ni izgubil ljubezni do glasbe, tako želim zborom Akademije, da rastejo v vsej svoji veličini in so ponosni na vsak dosežek. Pa naj bo to dobra uvrstitev na tekmovanju ali pa odlično izveden koncert – koncert z dušo.
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
