POVZETEK:
Ferlanizem je spontano in največkrat nezavedno izrečeni izrek iz ust zborovodje MePZ Postojna v želji, da bi pevci čim jasneje in celoviteje dojeli umetniško poanto. Učinkuje z elementom presenečenja in jezikovno bravuroznostjo, je pronicljivo zamišljen in izrečen z zanosom. Zbor je prve ferlanizme prepoznal že na samem začetku sodelovanja z zborovodjo in duhovite prebliske odtlej vestno zapisuje ter deli.
KLJUČNE BESEDE:
ferlanizmi, humor, prijetno s koristnim, primer dobre prakse, zborovsko petje
______________________
I. UVOD
Pričujoči zapis je nastal z namenom, da izvirna literatura v nastajanju prestopi meje hermetizma in elitizma ter postane dostopna, znana in uporabna za kar najširši krog zborovske javnosti. Naj bo njena odprtost navzven v dobro uporabnikom in literaturi sami, ki si bo tako utrla pot med temeljna, vzorna dela nacionalne zborovske klasike.
II. FERLANIZMI
A. Ferlanizem
Ferlanizem je spontan, nepričakovan, na videz mimogrede povedan izrek zborovodje z namenom, da bi pevec čim hitreje in temeljiteje razumel pevska navodila ter dosegel učni cilj. Nanj deluje z nepričakovano perspektivo, jedrnatostjo, humornostjo in dobronamernostjo. Pritegne pozornost celotnega zbora, ne le ciljne sekcije. Pogosto izzove salvo smeha in posledično solze. Učinkuje z elementom presenečenja, živahno domišljijo in jezikovno virtuoznostjo; s pronicljivostjo zadene žebljico na glavico in je izrečen zelo angažirano. Ciljna skupina naposled z večjo lahkoto usvoji postavljeni cilj.
B. Korpus Ferlanizmi
Ferlanizmi so elektronska zbirka avtentičnih besedil, nastala po vnaprej določenih merilih in z določenim ciljem. Namenjeni so raziskovanju in opomenjanju sodobnega slovenskega zborovskega jezika na več ravneh. Tako po eni strani dajejo odgovore na posamezne sprotne poizvedbe o doseganju umetniških in interpretacijskih ciljev posameznih sekcij, še pomembneje pa je, da dajejo podatke o celotni podobi zborovodskega govora in načinu sporazumevanja v zboru.
Korpus Ferlanizmi je obsežna zbirka slovenskih besedil, obarvanih pretežno z elementi nabrežinskega in postojnskega ljubljanskega govora, ki nastajajo kot nestandardiziran zapis govora zborovodje na vajah z MePZ Postojna. Vsebuje transkripcije, nastale med okrog 170 urami pevskih vaj letno v sezonah med letoma 2009 in 2016. Velja za danes skoraj edini razmeroma zanesljiv vir za izdelavo sodobnih slovarjev, slovnic in različnih jezikovnih priročnikov za zborovodje. Pričujoči prispevek poskuša ta besedila predstaviti vsebinsko in slogovno.
Korpus Ferlanizmi je referenčni korpus v nastajanju in postaja del korpusa GOvorjene Slovenščine (GOS), v kratkem pa se mu obeta tudi vključitev v Jezikoslovno analizo nestandardne slovenščine (JANES). Obenem je eden izvirnih in uspešnih primerov dobre pedagoške prakse.
C. Književnovrstna umestitev
Ferlanizmi vsebujejo elemente literarnega in poučnega, zato jih uvrščamo med kratke didaktične književne vrste. Avtor pevcu v spontanem govoru streže z duhovitimi domislicami, maksimami, pregovori in ugankami (od katerih le redke to tudi ostanejo). V duhu klasične poetike dosegajo svoj namen z učinkovitim razmerjem poučnih in razvedrilnih prvin, s kar najmanjšim številom besed, ki so izbrane in uporabljene presenetljivo. Pogosta je docela nenavadna perspektiva, ki je poučna – sili v spoznavanje novih, nenavadnih ali nenavajenih lastnosti sicer znanih reči. Že zelo obsežni nabor izrekov bi lahko označili kot prozno prebeseditev Vodnikovega Dramila, namenjeno zborovskim pevcem.
V prvem trenutku delujejo kot virtuozni oksimoron, nato pa z zborovodskim erosom izstreljeno pedagoško puščico giusto zadenejo v samo srž pevčevega neznanja ali omaganega hotenja ter ga odrešijo nevednosti oziroma nehotene pasivnosti (kot posledice odtegovanja počitka po kosilu).
Odlikuje jih izviren individualni slog, ki je mešanica pesniškega in pogovornega jezika.
Č. Slog
- Zvočni slog
Avtor, da bi pri poslušalcih dosegel bolj živo predstavo, pogosto uporablja glasovno slikanje. Govor je izrazito hiter in se mu je za ustrezno razumevanje potrebno najprej privaditi. Glasovni poudarki so na subjektivno pogojenih mestih, zaradi česar zapis govorjenega bralcu, ki izreka ni slišal v živo, pogosto ne vzbuja tako slikovitih predstav kakor izvornemu poslušalcu.
- Besedni slog
Zborovodja izbira besede intuitivno, precizno in seveda hitro. Ferlanizmi so prežeti s prenesenimi besednimi pomeni:
- primerami: Pojete, kot da bi jedli gnile kakije.
- okrasnimi pridevki: s solznimi očmi, kwadrataste plave oči
- poosebitvami: Zdrava pamet, če je še zdrava, ti pove.
- metaforami: V zboru ne rabimo vagonov.
- frazami: Dej si magari s krvjo zapisat.
Med besednimi figurami cvetijo:
- opisovanja: Moški zvenite tle kot ogrle. Ma ne. Ne še. Bolj kot harmonij. Malo tako: iiiiii…
- stopnjevanja: Dokler se pevec joče, je eno, ma ko se dirigent …
- pretiravanja: Jaz vam stukrat rečem in vi ne nardite.
- oksimoron: Bl ko je lahko, bl je težko lepu zapet.
- ironija: »Nobenega« problema z intonacijo.
- evfemizem: Je powhnu not tle. Rabim sam eno.
- paralelizmi: Kaj veš, kaj je legato? – Še bl legato od tistega, kar misliš ti, da je legato.
- navidezni preskoki: Tenorji, morte se držati skupaj! Primte se za roko, ko pojete.
- alegorije: V tem primeru sem jaz resnica in mi morte sledit.
Posebna raba besed vključuje:
- dialektizme: alora, štadjon
- žargonizme: strejndžerji
- neologizme: Sm se prečudu. Bomo nedihali.
- pomanjševalnice: notica
- stalne besedne zveze: Marija Sedem žalosti
- Stavčni slog
Vedno znova spoznavamo virtuozne retorične figure:
- nagovor: Tenorji, je res tisto, kar pravijo o vas.
- retorično vprašanje: Kolko traja ta moja pokora na svetu …! Ma po vaše, se bodo navadli?
- vzklik: Kupmo nove tenorje, dej!
- zamenjan stalni besedni red: Nisn napisu jst.
- izpust: Bl ku taku [lahko] ne more bit. Nč bat.
D. Pomenska razvrstitev ferlanizmov
Do zdaj zapisane ferlanizme je mogoče razdeliti na najmanj 18 pomenskih skupin. Naj poudarimo, da so tovrstni izreki povedani dobrohotno, z namenom doseganja pedagoško-umetniških ciljev pri delu s pevci. Kot take jih člani zbora tudi sprejmemo in vedno znova pozorno in z naklonjenostjo pričakujemo.
- O petju v zboru
Kukr v totalitarnem režimu. Moraste vsi v sekciji mislt enako.
V zboru ne rabimo vagonov. Smo vsi lokomotive.
Pejte domou, če ste trudni, tle se dela. Ste imeli cieu dan za počivat.
Kšn ma še dvome. Ma ne v note. Al je moški al ženska.
To ni težko. Težke so druge reči. Na primer tolčt kamen v kamnolomu.
Pač. Prjatu nej se znajde. Boli te briga. Darwin je tu napisal že leta nazaj.
In mi moramo izrabiti, kar eni zbori nimajo … Veselje do petja.
- O basih
Veste, kaj je zanimivo, basi, – da je vaš pojem poltona rahlo manjši od mojega.
Fantje, samo glejte, da se kej ne zgodi, niti v onostranstvu vam ne odpustim. Bom reku svetmu Petru, naj vam ne odpre vrata.
A lahko nardimo eno akcijo, basi? Nej vsak posvoji enga tenorja.
Basi imajo moralno dolžnost, da nardijo lepu tiste oktave.
Basi, ste sam zadihali, pa je blo že preveč.
- O altih
Kaj mi daste en kolek in en lep papir, da napišem prošnjo, da zapojejo tudi prvi alti?
Alti, kaj se je zgodilo? Ste, ku da bi pršli z bitke. Ste vse polomljene.
Boste zapele sedem taktov brez diha. In če ne bo ratalo, bo Karmen prnesla defibrilator.
Močno ste zabredli, alti.
Z alti se ne bom niti več ukvarjal, to je malo stvar tudi ponosa.
- O tenorjih
Tenorji, je res tisto, kar pravijo o vas.
Včasih imam dvom, da so tenorji nastali na Zemlji takoj po kobilicah.
Tenorji, takoj poglejte gor in povejte naslov skladbe!
Pia, kdaj sm pršu jst sm? 2009. Tenorji, dejte pogledat na koledar, kdaj je to. Od takrat vam govorim o intonaciji.
Tenorji! Da tako zapojeste, se ustrelim v koleno. Prsežem!
Tenorji, kaj ste tako žalostni? So lučke, je božič!! – Al imate tak status??
Tenorji, kaj greste kdaj kej skupej ven? Ste ku eni strejndžerji.
Tenorji, pojte tenorsko. Ko se bo sprostilo kako mesto pri baritonih oziroma, še boljše, dobimo nove tenorje, lahko greste delat avdicijo za bariton. Do takrat pa pojeste tenor.
Spet ste bli odsotni, tenorji. Ma po mojem vam je kdo kšn urok napravu.
Tenorji! To je vaša življenjska kazen, da imate skozi probleme z intonacijo. Ste kot Sizif!
Kolko traja ta moja pokora na svetu …! – Tenorji, dajte se zresnt.
Ste peli, tenorji? Ne. Ma kaj vi rabiste en žeton več, da pojeste?
Tenorji, sta nardili tak glisando, da sm že mislu, da je veliki petek. Sam še souza je manjkala.
Tenorji, izrabite priložnost, zdej ku manjkata Luciano in Pavarotti!
Tenor, se priporočam. Ne mi delat sramote.
Tenorji, morte se držati skupaj! Primte se za roko, ko pojete.
Vem, da čste tle pokazat, da ste moški. Ma morste mislt, da ste tenorji.
Tenorji, dajte se potrudit čim bolj. Potem itak pride še Pavarotti, smo mu poslali limuzino.
Ma po vaše, se bodo navadli?
Kupmo nove tenorje, dej!
Zdej nam bodo tenorji nekej povedali. Novo življenjsko resnico, ki nam bo obrnila življenje; tretjo fatimsko skrivnost.
Je blo malo bolše, tenorji, ma sm rabu dosti fantazije za vam to povedat.
Mate, tenorji, srečo, da je letos leto usmiljenja.
Tenorji, veste, zakaj vztrajam z vami? – Me inspirira Gradnik, ki je zapisal: Največja slast je bolečina, ko srčna kri za drugega se toči …
- O sopranih
Ooo, ko pridejo primadone, bo treba vse še enkrat … op …, ena je tukaj …
Če bi bli v dekliškem zboru, bi blo super. Ne bi rabli popravljat. Ma ker imamo tako super base, vas pokopljejo.
Soprani, kaj se dogaja? Ste nemirni. Sej ni še pomlad.
Zdej ste malčk plahe. Pojeste kot srne.
Bomo peli Lipa zelenela je in boste lahko vlekle te note, kukr boste tele. V naslednjem življenju.
Hvala. Pridne. – Da ne boste rekle, da ne pohvalim … Ma je blo zgrešeno.
- O dihanju
Zdrava pamet, če je še zdrava, ti pove, da ne smeš udihnit, kjer bi ljudstvo udihnilo.
Tisti, ki diha pred ‘srce’, mu bomo dali pištolo, da se ustreli v koleno. Sam.
Tisti, ku bo dihal pred ‘napoj’, ne bo šu u pku, bi reku, bo šou pa u vice.
Skušajte samo pét in ne dihat.
Sem dobil alternativo za pištolo. Naslednjič greš in se vržeš po stopnicah in se udariš v koleno.
Ne dihat. Nč bat. Je tle dohtarca. Te bomo oživljali. Če ne, ti pa pridemo zapet.
Da te ne vidjo kdu po sveti! – Bojo rekli: »Kdu te je nauču dihat?«
Nič diha! Dihaš doma!
- O intonaciji
Če ni intonacije, rata bolj muka poslušat kot pet.
Ma kaj tu se zmjrej dogaja tle pr vas, da pojeste drugačne note? Dejte pet vsi iste.
Je powhnu not tle. Rabim sam eno.
Viš, ku je lepu, če zapojemo približno iste note, kot piše.
Skušejte zapet vsi isto noto, ker bo dobrodošlo.
Ma alora. Kaku bi vam reku? Ste nizki!!
»Nobenega« problema z intonacijo – sam vsake tolko kšn menja pesem …
Ne, ne! Ne smemo zgrešit! Je prepovedano!
G in GES sta dve različni noti. Tko kot Jože in Janez, čeprou sta oba Škodiča.
Mi manjka en FIS pri tenorjih. Je zgrešu Erik [Whitacre]. Mu morm rečt…
- O notni pismenosti
Kaj veš, kaj je legato? – Še bl legato od tistega, kar misliš ti, da je legato.
… ola, zdaj smo že pri malih tiskanih. Si bomo začeli toučt hmali s kostmi od mamuta po glavi.
Tiste dvej črte in pikice, tenorji, tisto ni en smejko. Pomeni, da se ponovi.
Unisono kot unikorn. Unikorn ima samo en rog, unisono je samo en ton.
Pri vejici imaš dih. Dej si magari s krvjo zapisat.
Napišeš: PAVZA = MOLČI!
Vidiš, Pia, slovensko šolstvo ne funkcionira, ku ne znajo brat malih tiskanih črk.
- O izgovorjavi, besedilu
Da ne slišim kve! Prisežem, skočim skozi okno, ga niti ne odprem. Zbežim v noč. [O salutaris hostia]
Je treba bolj izgovarjat, da pride žiriji do srca … Do ušes ne, ma do srca pa.
Kratki e, in ne dolgi! Kajti kdor bo naredil dolgega …, bomo odprli okno … in bo … kar prostovoljno skočil ven.
Uči se besedilo. Ker je grozno lepše.
Ko greste na pavzo, vzemte s sabo v bife Ore tri krajewe in vadite, medtem ko se pogovarjate v rezijanščini.
Da ne bo na tem ‘et’ slišat, kot da je pršlo 40 drugih ljudi in so se pržgali ventilatorji.
Ne preveč buljit v note, ki jih porabiste. Boste ratali slepi.
- O zvoku
Moški zvenite tle kot ogrle. Ma ne. Ne še. Bolj kot harmonij. Malo tako: iiiiii…
Ne sme delat krk, krk, kot bi grizljala biškot.
Tukej boste s solznimi očmi lepo odpeli.
More bit zvok tak lep, čist. Ku da bi imel nove špegle.
Ne, kot da daviš kokoš – poj!
Ne skrbet, da vam padejo vn pljuča. Jih bomo pobrali in dali nazaj notr.
Ga slište, kako je grd? Se da narest kej lepšga? Se mi včasih zdi, da ste tenorji, ku taku pojeste.
- O interpretaciji
Če hočete peti enoglasno, pejte k cicibanom. Majo vaje ob nedeljah po maši.
Dejte si pogledat na koledar, katerga leta smo. Tehnika, fantje!
Ni božična. Ne mi pet, kot bi gledali jaslice.
Mora bit zelo lahkotno, kot da ste uni trubadurji u žabah.
Joj! Ma kaj je tu? … Nimam niti robca za si brisat souze.
Ste, ku da bi šle po špežo in so se vam razbila jajca.
Tu lahku poješ pod tušem. Pri tebi doma. Za zaprtimi vrati.
To je Punt – ni Prihaja Nodi!
Nismo še ku Pavarotti. Morde drugo leto.
Malo bolj disciplinirano. Smo kot Italijani. Sam še objemat se mormo začet.
Pojete, kot da bi jedli gnile kakije.
Sej vas nism pretepu. Dejte bolj z užitkom pet.
Tle vam morjo solze tečt kot v japonskih risankah.
Kratka je. Pazi, da se ne boš mogla prklont za solo.
Z zanosom! Kot Kekec, kadar je vesel.
- O vlogi zborovodje
Če dirigent ne kaže tempa, pomeni, da se je zgubu ali pa meni, da ni potrebno kazat tempa.
Ste vidli dirigenta, ki se joče? To mora bit groza. Dokler se pevec joče, je eno, ma ko se dirigent …
V tem primeru sem jaz resnica in mi morte sledit.
Bom kupu revolver. Bom strelju gnile kakije.
Edini, ki tu lahko dela neumnosti, sm js. Pejte na tečaj za zborovodje in jih boste lahko delali tudi vi.
Ker tle ukažem jst, bomo delali taku. Ko boste imeli svoj zbor, pa lahko drugače.
Jaz vam stukrat rečem in vi ne nardite. Je zanimivo bit zborovodja.
Zdej sm razložu. In ko prideste domov, to povejte komu. Pa magari psu. Tko, da ne pozabite.
To je hudobija, izkoriščat nekoga, ki je prijazen. Vi ste hudobni.
Gospodje docenti, če lahko povem: Bodte tiho!
Ker je neizmerna moja dobrota, bomo to ponovili še enkrat.
Se hecaš z mojimi čustvi. To ni lepo. Morda ti bo povrnjeno v tem življenju.
Se mi zdi, da sm ko en krotilec levov v cirkusu. In se vsako tolko ti levi uprejo.
Napiši pesmico in ti jo bomo zapeli. Zaenkrat pa se drži tega, kar je tle.
Po moje ratamo stari, prek ko js vse to porihtam, zatu napraute sami.
Hočem, da slišste. Da boli tudi vas, ne samo mene. In potem je bolše.
Za ohranit status, bi moral tam prijet enga in ga kaznovat pred vsemi.
Js bi rad malo, ne, dosti več.
- O tem, kako je, kadar je dobro
Sm poslušu Ano Netrebko. Prosim, če zapojeste taku. Hvala.
Vrhunsko v vsakem primeru, ne, samo da je.
Ja, ja. Malo boljše. Praktično nič.
Je blo skorej nekej prbližno podobno.
Lepše ko je, več bi js popravljou.
- O tem, kako je, kadar je slabo
So ku brzwte za zajtrk ta vaš ‘holjadijo’!
Pojete, kot da bi pršla treja ura popoldne na križu.
Ste prow Marija Osem žalosti tle. Ne sam Sedem.
Pojete, kot da bi jedli gnile kakije.
Nankar za proslave ob dnevu osvoboditve ne morste tko pet. Nas bi izžvižgali.
Mati moja! Kaj se kdo počuti slabo?
Zveniste malo grobo. Kukr da bi kovali železo do zdej.
Kdo poje tako? Tako se niti na pogrebih ne poje.
Bl ku taku [lahko] ne more bit. Nam ostane samo še Huda mravljica, ki jo že znamo.
Tle ste še zmjrej slabi. Enkrat ste bli obupni, zdej ste pa sam še slabi.
- O ljubezni do petja
O, Janez, si se že vrnu?! – Si imel verjetno zborotožje.
Kdor zamuja na vaje, ne pozdravi, ampak gre s sklonjeno glavo skesano na svoje mesto.
Če že tako literaturo imaš, upam, da si umiješ roke, preden prideš na vaje.
Nič hudega se nam ne more zgoditi, smo na vajah.
Dejte hodt na vaje, k tukaj je lepo!
- O sebi
Sm govoru prehitro in to je bla moja napaka. Bom govoru bolj počasi in bodo vaje trajale 5 ur.
Ne mi prepiskat gume, prosim. Nism še jeu večerje, zato sem tak.
Govorim zmjrej iste reči. Ku moj nono, kaku je blu v vojski. Se me boste naveličali.
Vam razložm še enkrat, neizmerna je moja dobrota, … k me dobro plačujejo.
Po sreči ne pojem jst. Vse naglase bi zgrešil. Si mislš …
Js gledam televizijo, lovi tudi Ljubljano.
Sem počival cel dan, da bom tukej poln energije.
Včasih imam občutek, da mi jih pravste …
- O krajevnih govorih
Povej po postojnsko, da boste razumeli.
Ma ni kvi, je kwi – po koroško!
- Salomonski
Odpri srce in poj.
Ne joči. Ne joči. In bo.
Narediti lepo, je vaša dolžnost.
Korajžno, ki ni lahko! – So ti povedali?
Če kšn ni razumu, naj se, prosim, tudi v to zamisli.
Bolj počasi kot to se ne da. Bi šli že nazaj.
Tu znajo oni.
Da rata delikatno, moramo obvladat perfektno.
Piše taku. Nisn napisu jst.
Ubranost. Ubranost. Ubranost.
Bl ko je lahko, bl je težko lepu zapet.
Rabimo ljudi, ki imajo pogum.
III. SKLEP
Ferlanizmi kot primer kratkih poučnih polliterarnih besedil so bogat vir sodobnega slovenskega govorjenega besedišča s področja poustvarjanja zborovske glasbe. Ponujajo svež pristop pri delu od notnega zapisa do izvedbe skladbe in so večstransko uporabni. Omogočajo nazornejšo razlago želenega, pripomorejo k pozitivnemu delovnemu vzdušju v skupini ter ustvarjajo dobro voljo in smeh, s čimer zagotavljajo znatno boljše pogoje za dojemanje novih znanj. Zborovodjem so na razpolago kot spodbuda k oblikovanju lastnega sloga predajanja znanja ali le kot iskriva, igriva sprostitev, ki pa je obenem tudi pronicljiv uvid v naravo zborovskega pevca in zborovodskega dela. S pričujočim člankom smo poskusili pregledno povzeti in opredeliti slišana besedila. Zbirka ni dokončna, saj avtorjeva ustvarjalnost nenehno poraja nove nazorne domislice.
ZAHVALA
Zbirka ferlanizmov za zdaj še ne vsebuje neštetih že slišanih zgodbic, anekdot in pripetljajev iz avtorjevega otroštva in sodobnosti, ki so slikovit odraz njegovega doživljanja in želje ustvarjati kakovostno sobivanje z nami, pevci. Ob njih se osredotočimo na pevsko delo, predahnemo, predvsem pa dobrodušno in od srca nasmejimo.
LITERATURA IN VIRI
Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: DDU Univerzum, 1983.
MePZ Postojna [ogled 8. 4. 2016]. Dostopno na: http://mepz-postojna.si/.
Silva Trdina: Besedna umetnost. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.
Povzeto po ferlanizmih, zbranih med letoma 2009 in 2016.
