NZ_14_05_120let_Trbovlje_277_www

120 let zborovskega petja v Trbovljah

Najstarejši pevski zbor v Trbovljah danes deluje 83 let

Iz raznih zgodovinskih zapisov lahko ugotavljamo, da je bilo januarja 1893 v Trbovljah ustanovljeno prvo slovensko organizirano pevsko društvo  – Zvon. Seveda s tem ni rečeno, da naši predniki pred tem niso peli. So peli, doma v družinah, posebno v večernih urah, v domala vseh rudniških stanovanjskih kolonijah, na veselicah, ob raznih praznovanjih. To petje je bilo ljudsko, peli pa so v glavnem narodne pesmi in pesmi, ki so jih sami kovali z motivi in opevanjem težkega življenja. V razvijajočih se Trbovljah so bivali in prihajali tja ljudje – rudarji z družinami iz vse Slovenije, posebno seveda s kmečkih področij. In ti so prinašali s seboj svoje navade, tudi pevske. Tudi vodstvo rudnika Trbovlje je skrbelo za to, da se je društveno in družabno življenje razširilo in uveljavilo. Na temelju dela tega zbora se je v Trbovljah razvila velika pahljača – druščina pevcev in prijateljev petja, od najmlajših do najstarejših. Mnogim je to pomenilo in še pomeni dobršen, srečen del življenja. To iz leta v leto posredujejo številnim poslušalcem in jih bodrijo z lepo slovensko ter tujo pesmijo, s čimer nam lepšajo življenje.

Začetki …

Mešani pevski zbor Zvon je bil ustanovljen januarja 1893. Ustanovila sta ga župnik Peter Erjavec in kaplan Pankracij Gregorc, oba iz trboveljske fare. Ob ustanovitvi je zbor štel 18 pevk in pevcev. Leta 1897 so se pevcem pridružili še tamburaši in odtlej se uporablja ime Pevsko in tamburaško društvo Zvon. Imeli so več nastopov doma in v okolici. Med 1. svetovno vojno zbor ni deloval, po vojni pa je petje ponovno obudil sprva moški, zadnja leta pa vnovič mešani pevski zbor. Zbor s približno 45 člani in sedežem v Sokolskem domu je imel v svojem repertoarju skoraj 200 pesmi, tako ljudskih kot umetnih, in je nastopal tudi s salonskim orkestrom. Kot eden najboljših na Slovenskem v tistem času je bil včlanjen v Hubadovo pevsko župo. Delovanje se je tudi med 2. svetovno vojno prekinilo in se nadaljevalo leta 1946, pod vodstvom Oskarja Molla. Zelo pomlajen zbor je zasledoval visoke kakovostne cilje in se predstavil s koncertom ljudskih in umetnih pesmi, jeseni 1947 pa prenehal z delovanjem. Po doslej znanih podatkih je to tretji najstarejši pevski zbor v Sloveniji (za kamniško Liro in šmarsko Lipo).

MoPZ Zarja Trbovlje, zb. Mihaela Obrovnik. Danes najstarejši pevski zbor v Trbovljah, deluje že 83 let. Foto: Andrej Uduč

MoPZ Zarja Trbovlje, zb. Mihaela Obrovnik. Danes najstarejši pevski zbor v Trbovljah, deluje že 83 let.
Foto: Andrej Uduč

V času trpljenja trboveljskega človeka, in vendar vere v drugačne dni, so začela nastajati nova pevska društva. Hitro so napredovala in po kakovosti kmalu sodila v vrh slovenskega in mednarodnega zborovskega petja. Še posebej moramo poudariti pomembno vlogo Trboveljskega slavčka, saj je ponesel ime Trbovelj po vsej Evropi in s svojo kakovostjo spodbudil vrsto skladateljev, da so pisali mladinsko pevsko literaturo, ki je še danes zelo aktualna in trd oreh za marsikateri zbor.

Po osvoboditvi je nastajalo več pevskih zasedb, ki so različno dolgo delovale: trije moški zbori, dva ženska zbora in štirje mešani zbori.

In danes?

Vsak od še danes delujočih zborov ima svoje posebnosti. MoPZ Zarja poleg ostale še vedno goji pesem s socialno in borbeno tematiko; Lovski pevski zbor poje pesmi z lovsko in ljudsko tematiko. Oba pevska zbora upokojencev in pevski zbor invalidov so glede izbora pesmi omejeni zaradi tonskega obsega in segajo predvsem po ljudski pesmi in pesmih iz čitalniške dobe. Oba mešana zbora, Svoboda in Komorni zbor, segata po literaturi različnih obdobij. Ženski pevski zbor poje poleg priredb ljudskih in pesmi različnih obdobij tudi pesmi iz sveta zabavne in filmske glasbe. Male pevske zasedbe pa posegajo po različnih literaturah.

MePZ Knapovsko sonce Društva invalidov Trbovlje, zb. Katarina Marolt Foto: Andrej Uduč

MePZ Knapovsko sonce Društva invalidov Trbovlje, zb. Katarina Marolt
Foto: Andrej Uduč

O programih

Med skladatelji so med trboveljskimi zbori največkrat izvajani Emil Adamič, mojster zborovskega stavka še iz časov Zvona, skladatelji iz čitalniškega obdobja (Ipavci, Foerster, Hajdrih …), tu in tam pa zasledimo ustvarjalce današnjega časa, kot so Jakob Jež, Alojz Srebotnjak, Janez Močnik … Malo statistike: V zadnjih 20 letih so trboveljski odrasli zbori na revijah izvajali 55 priredb slovenskih ljudskih pesmi, 13 priredb tujih ljudskih pesmi, 91 skladb domačih in 39 skladb tujih skladateljev. Če je bila pred 120 leti ustanovitev zbora Zvon narodnostni dogodek in takratno petje tolažba v socialnih stiskah takratnega časa, iščejo današnji pevci v prepevanju predvsem zabavo v njihovem ne preveč rožnatem vsakdanu.

Otroško in mladinsko petje

V 80. letih je delovalo devet enoglasnih in trije dvo- in večglasni otroški zbori; število le-teh upada, kar lahko opažamo na vsakoletnih revijah. Na področju mladinskih pevskih zborov je bilo po vojni več začetkov (Titovi črni pionirji – 7 let, Pomladni spev – 3 leta, Mladinski pevski zbor Trbovlje – 32 let); danes pa otroci pojejo v šolskih zborih, ki le delno kontinuirano delujejo.

V statistiki zadnjih dvajsetih let je razveseljivo dejstvo, da so otroški in mladinski zbori izvajali 80 priredb slovenskih ljudskih pesmi in 54 skladb slovenskih skladateljev. V programih zasledimo tudi 16 priredb tujih ljudskih in 54 skladb tujih skladateljev. Kakovost otroškega petja v zadnjih letih raste, kar opazimo tudi po avtorjih pesmi. Najmlajši pojejo predvsem skladbe Marije Voglar in Janeza Bitenca, vse večkrat pa zasledimo skladbe Tomaža Habeta in Jakoba Ježa. Dvo- in večglasni zbori segajo tudi po sodobnih skladateljih, kot so Ambrož Čopi, Damijan Močnik in Aldo Kumar, predvsem pa po priredbah pesmi iz sveta zabavne glasbe.

Najmlajši – OPZ Murenčki Vrtca Trbovlje, enota Pikapolonica, zb. Mateja Gršak Foto: Andrej Uduč

Najmlajši – OPZ Murenčki Vrtca Trbovlje, enota Pikapolonica, zb. Mateja Gršak
Foto: Andrej Uduč

 

MeMPZ Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, zb. Blaž Rojko Foto: Andrej Uduč

MeMPZ Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje, zb. Blaž Rojko
Foto: Andrej Uduč

Slavnostna koncerta na jubilejni dan

Visok jubilej so trboveljski zbori praznovali novembra lani na dveh koncertih. Prvi dan je nastopilo deset otroških in mladinskih zasedb: osem otroških zborčkov iz vrtca in osnovnih šol, mladinski pevski zbor iz Gimnazije in ekonomske srednje šole ter vokalna mladinska skupina. 300 mladih pevcev je vzpodbujalo kar okrog 600 obiskovalcev, seveda predvsem staršev, sorodnikov, prijateljev.

Drugi dan pa se je predstavilo štirinajst odraslih pevskih zasedb: deset zborov (trije moški, dva ženska in pet mešanih) in štiri male pevske skupine. Nastopom 200 odraslih pevcev je prisluhnilo okrog 250 ljubiteljev petja. Za konec koncerta in jubileja so vsi odrasli zbori zapeli skupno pesem Jakoba Razlaga Slovenska dežela. Kot dirigentki je čast pripadla domači zborovodski in pevski starosti Nandi Guček.

Lahko strnemo, da v Trbovljah še živi slovenska pesem. Tudi število pevcev kljub generacijskim razlikam daje upanje, da bodo Trboveljčani peli še vrsto let.

(Povzeto po zborniku 120 let zborovskega petja v Trbovljah)

Fotografska razstava ob 120-letnici – fotoreportaža vseh zborov v Trbovljah Foto: Andrej Uduč

Fotografska razstava ob 120-letnici – fotoreportaža vseh zborov v Trbovljah
Foto: Andrej Uduč

 

Skupna pesem Slovenska dežela Jakoba Razlaga, zb. Nanda Guček Foto: Andrej Uduč

Skupna pesem Slovenska dežela Jakoba Razlaga, zb. Nanda Guček
Foto: Andrej Uduč