
Letošnje tekmovanje Naša pesem je bilo izjemno v več pogledih, v izhodišču že z bogato bero prijavljenih zasedb, ki jih je bilo 25: 2 mali pevski skupini, 4 ženski zbori, 5 moških zborov in 14 mešanih zborov.
Ob tem je dolgoletna programska vodja tekmovanja Mihela Jagodic povedala: »Letos je bilo res veliko prijav, običajno imamo mešane zbore in tu in tam kakšen moški zbor, letos pa se je slednjih nabralo za samostojni sklop. Zelo me veseli, da se je po več letih vrnila skupina moških zborov, ki so na taki ravni, da se lahko pomerijo na Naši pesmi. Po nekaj letih so se na oder vrnili tudi nekateri zbori, ki so v preteklosti že sodelovali, recimo Moški pevski zbor Vres Prevalje, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Ajdovščina. Med mešanimi zasedbami je zagotovo zanimiva APZ100 Komorni, torej generacija apz-jevcev, ki so pred 25 leti peli pod vodstvom Stojana Kureta in so se zdaj vrnili na oder. Veseli me, da se zbori odločajo za tekmovanje, saj je to resen zalogaj, ki se ga mora lotiti posamezni zbor. Na odru smo slišali tudi novitete in nekaj prvih izvedb, celo svetovno, ki jo je napisal švedski skladatelj Jan Magne Forde, izvedel pa zbor Carmen manet.«
Komorni zbor Megaron – nesporni zmagovalec Naše pesmi 2026
Komorni zbor Megaron iz Ljubljane, ustanovljen leta 2003 na pobudo zborovodje in skladatelja Damijana Močnika, je tekmoval kar trikrat: z ločeno žensko, moško in mešano zasedbo. Vse zasedbe so osvojile zlato priznanje, mešani sestav in ženski sestav prvo in drugo nagrado, prejeli pa so še priznanje za najboljšo izvedbo skladbe iz 19. stoletja, skladbe 20. stoletja, priznanje za najbolje izvedeno skladbo moških zborov ter priznanje za najboljši debitantski – ženski zbor. S številom nastopov in doseženih nagrad je zbor unikum v zgodovini tega tekmovanja.
Med nastopi in tonskimi vajami, v vroči dvorani in v hitrem tempu, je Damijan Močnik še pred zadnjim, moškim nastopom, takole strnil misli in razložil, zakaj so se odločili nastopiti tudi v ločenih zasedbah:
»Na naših številnih turnejah zapojemo kako skladbo samo v ženski in kako samo v moški zasedbi. Ker smo v zadnjem času prepevali veliko zelo zahtevnega programa, se mi je zdelo, da bo tudi mešani zbor bolje zaživel, če se bomo posvetili tudi ločeni moški in ženski zasedbi. Tako smo že za lansko turnejo po Kanadi študirali zahteven program za žensko zasedbo in smo na festivalu Kathaumixw tudi zmagali v kategoriji enakih glasov. Letos pa smo poglobili repertoar tudi za moški zbor. Program za obe ločeni zasedbi sem sestavljal okoli ključne skladbe, pri ženskem zboru je bila to Verdijeva Laudi alla Vergine Maria, ki je verjetno najtehtnejša romantična skladba za ta sestav. Enako sem tudi pri moškem zboru zasnoval program okoli Schubertove Sehnsucht. Iz sodobnih skladb sem izbral zadnji dve nastali skladbi Lojzeta Lebiča (Nekaj je v zraku – 2015, za ženski zbor, Kako kratek je ta čas – 2012, za moški zbor) in potem še Gallusa. Pri dekletih je po mojem mnenju zelo dobro sodila v program Prekmurska Uroša Kreka, ki je skorajda neizvajana skladba, in Kam si šla mladost ti moja Janka Ravnika, ki je tudi med moškimi zbori nismo slišali že desetletje.
Moja maksima pri izbiri repertoarja je, da pojemo ‘creme de la creme’, najboljše skladbe ki so bile napisane. Kaj povprečnega me ne zadovolji, zato sem za mešani zbor predvidel, da je čas, da se lotimo enega od stavkov iz Martinove maše za dva zbora. V zadnjem letu snemamo za Radio Slovenija tudi slovensko romantiko in pozno romantiko in tako je bil Lan Antona Lajovca prava izbira, še posebej, ker je bil v zadnjem času zelo redko na sporedu. Tudi kakšno svojo skladbo kdaj izvajam in 12-glasna Ignis caritatis je bila kot nalašč, ker je zahtevna za izvajanje in je hkrati sodobna (2025).
Zadnjih pet let se tudi ukvarjamo s koncertnimi projekti in je težko vključiti v te projekte samo štiri zborovske skladbe za tekmovanje. Z ločenimi zasedbami pa imamo zdaj enajst skladb in je to celoten tekmovalni program ter eden izmed projektov te sezone, s katerim smo že koncertirali in še bomo.
Pevcem sem pred tekmovanjem napisal, da tekmujemo samo s sabo, v tem smislu, da moramo na odru dati maksimum v vseh ozirih; tako v vokalno tehničnem, intonančnem kot izraznem. Seveda smo z dosežki zadovoljni. Moja maksima je, da iz slovenske polpretekle zgodovine in sodobnosti izberem tisto najvrednejše in hkrati to združim s temeljnimi skladbami iz svetovne zborovske literature.«
Tretjo nagrado in priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja, napisane v času enega leta pred tekmovanjem, je prejel Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice in zborovodja David Bandelj. Skladbo Tadeje Vulc Sine sole nihil sum, za katero so prejeli priznanje, smo na Naši pesmi slišali tudi v izvedbi APZ Maribor, sočasno pa tudi v izvedbi Zbora sv. Nikolaja Litija na tekmovanju za veliko zborovsko nagrado Evrope. Vse tri izvedbe je poslušala tudi skladateljica Tadeja Vulc, ki je bila zadovoljna, da delo, nastalo leta 2019, med zbori živi.
»Ker sem zdaj ravno z zadnjega koncerta mešanih zborov, me je Bandelj in Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel posebej zadel v srce. Slišale so se ene drobne stvari, detajli, ki so bili izdelani, in jih ne slišimo pogosto. Čudovito. Seveda je tudi na grand prixu Helena Fojkar Zupančič imela odlično izvedbo. Vesela sem, da zbori skladbo radi izvajajo,« je povedala skladateljica.
Zborovodje in pevci na tekmovanju
Naša pesem je tudi prostor druženja in izmenjave mnenj med pevci, dirigenti, obiskovalci. Med posameznimi odmori sem se naključno pogovarjala z nekaterimi nastopajočimi, zborovodji in drugimi, ki so se z veseljem razgovorili o izbranih programih, sestavih in tekmovanju nasploh.
Vokalna skupina Ad Hoc je mlada moška zasedba iz okolice Celja in Žalca. V zasedbi je 10 pevcev med devetnajstim in osemindvajsetim letom starosti, ki skupaj v različnih zasedbah prepevajo že več let. Na naši pesmi so nastopili med prvimi. Ker sta bili vokalni skupini le dve, so nastopili skupaj s tremi ženskimi zbori.
Matevž Rebevšek, vodja vokalne skupine Ad hoc, je povedal: »Prvič smo bili na tem tekmovanju pred dvema letoma. Program izbiram vedno glede na to, v čem pevci uživamo, v čem se znajdemo, kako začutimo besedilo in pomen skladbe. Ničesar posebnega nisem iskal, pomembno je, da zbor uživa, da lahko sporočilnost glasbe podamo naprej, kar je bistvo zborovstva.
Pri noviteti A Ballad of the two knights sva sodelovala s skladateljem Andrejem Makorjem. Podal sem mu svoje mnenje, kaj pričakujem od glasbe, ter prosto pot do besedila. Povedal sem, da želim, da ima skladba zgodbo, ki bi pričarala mladostniško igrivost in nas tako predstavila, saj smo v skupini mladi fantje od 21 do 30 let, ki uživamo v petju, druženju, v malo starejši in mlajši igrivosti. V bistvu je bila to edina točka, ki jo je skladatelj moral zajeti. Koreografija je naš dodatek, ker smo mislili, da bomo s tem še bolj poudarili pomen skladbe. Tudi skladatelj je bil po nastopu vesel, ni vedel, da jo bomo dodali. Morda res malo spominja na barbershop glasbo. Drugič smo se spopadli s tem, to je bolj slovenski barbershop. Vsekakor pevci dihajo s skladbo, igrajo, in to popestri nastop.«
Pevsko društvo Collegium Vocale Celje, ki ga vodi Bernarda Preložnik Kink, izvaja zahtevnejši sakralni in posvetni repertoar, od renesanse pa vse do sodobne zborovske literature. Dirigentka je po nastopu povedala:
»Na naši pesmi nismo prvič, že kot zbor Emanuel smo bili. Izhajamo iz mladinske veroučne skupine že kar nekaj let nazaj. Potem smo bili na Naši pesmi leta 2018 kot Collegium Vocale. Vmes je preteklo nekaj časa in zdaj smo se ponovno okorajžili. Moraš zbrati pogum, da se odločiš, ker vemo, da pridemo v družbo najboljših zborov, zato je potrebna visoka pripravljenost in ni enostavno, ko veš, da boš ocenjen.
Vsekakor smo želeli predstaviti noviteto Tadeje Vulc Maksimiljan Celjski. Jeseni je bil Maksimiljanov dan, saj je to zavetnik Celja. Ob tem prazniku smo zapeli to noviteto, ki jo je financirala občina Celje. Ko smo videli, da je precej zahtevna, smo jo uvrstili tudi na tekmovanje. Je osem glasna skladba, z delitvami glasov, zahtevna tudi po dolžini in harmoniji. Koreografija, ki je skladbi dodana, je pravzaprav olajšanje za pevca, da se lahko med skladbo sprehodi in sprosti in tako še boj pripoveduje zgodbo. Besedilo je namreč tudi napisala skladateljica.«
Dirigent Stojan Kuret je bil na Naši pesmi z dvema zasedbama: z dekliškim zborom Vox aterna iz Tolmina, ki je prvič nastopil na tekmovanju in s posebno projektno skupino APZ100 Komorni iz Ljubljane.
Dekliški pevski zbor Vox æterna je bil ustanovljen septembra 2023 v Tolminu. Dekleta so projektno prepevala pod vodstvom Barbare Kovačič in Toma Varla, od leta 2025 pa je z zborom začel sodelovati Stojan Kuret. O izboru programa za ta sestav in neobičajni postavitvi deklet najprej v krog in nato v ravno vrsto, je povedal:
»V renesansi ni bilo dirigenta, peli so v krogu in na sredi je bil pult. Vsi so brali iz ene velike knjige. Ker ni bilo dirigenta, so se vsi poslušali, nekdo je dajal le taktus. In to sem poskušal pri renesančni skladbi. Želja je bila, da dobimo en poseben zvok, tudi koncentracija je drugačna, ko se pevke gledajo, se drugače slišijo. In nastane nekaj bolj intimnega, kot je bilo to petje tudi mišljeno.
Široka postavitev (v ravni vrsti) pa je sicer velika zahteva za mlade pevke, ki nimajo kilometrine, in velik izziv za dobre pevke, ki s tem dobijo sigurnost in poseben zvok. Mi smo še na tej poti, da se še razvijamo. V skupini je tretjina osnovnošolk, ampak nam je bil izziv. Še danes pred tekmovanjem je ena od pevk pisala maturitetno matematiko, ampak je prišla, rešila vse naloge, čeprav je pisala manj časa. Vse to tudi rešujemo ob samem petju.
Kar pa zadeva APZ100 Komorni, pa je tudi izziv za pevce, nekateri niso peli že 30 let, nekateri še pojejo v svojih zasedbah. Letošnja stoletnica apz-ja pa je priložnost, da so se spet zbrali. Radi se imajo, ohranjajo spomine. Je pa izziv in se ‘matramo’, da nekaj naredimo.«
Sestav je še podrobneje predstavil pevec Gašper Mramor: »Smo skupina pevcev, ki smo se spoznali in povezali med letoma 1992 do 2002, ko je zboru dirigiral Stojan Kuret. Ena od turnej nam je ostala še posebej v spominu. Šli smo v Južno Afriko in tam smo se zelo povezali, po tekmovanju se je to še nadgrajevalo. Vendar zdaj 33 let nismo peli skupaj, vsak posebej s kakšnim sestavom že poje, kot skupina pa ne. Bi pa rekel, da se počutimo, kot da smo se včeraj razšli; vici se nadaljujejo tam, štosi, petje in fore so podobne, glasilke so morda malo zarjavele v tem času, tako da pevska kvaliteta je majčkeno drugačna. Najprej smo začeli z idejo, da bomo bolj enostavne, ljudske prepevali in to, kar je primerno našim sposobnostim. Potem pa so apetiti zrastli in Stojan Kuret je sestavil program. Konec leta smo imeli Kolednice v Trstu, to pa je naš drugi večji nastop. Moram reči, da smo zadovoljni, seveda je treba ocenjevati s tega stališča, da smo sem prišli obujat spomine, lepo zapet. Seveda ne škodi, da te uspeh poboža, ampak prišli smo po spomine. Redka priložnost in čast je, da stojimo v družbi takih zborov, pa tudi, da smo skupaj na odru je za nas močan nostalgičen spomin. Zaenkrat delujemo bolj projektno, okoli 200 ljudi obveščamo o projektih in se sproti odločajo za sodelovanje. Mene osebno je presenetil odziv, okoli 50 ljudi pa bi rado resno delalo. Bomo videli.«
Akademski pevski zbor Maribor, ki ga je v tem letu umetniško prevzel Uroš Jurgec, je na tokratnem tekmovanju osvojil srebrno priznanje. Dirigent je po nastopu povedal: »Generalno lahko rečem, da sem zadovoljen, tako s pesmimi kot z energijo na odru, ko tudi ne veš, kakšna bo. S ponosom lahko rečem, da je več uspelo, kot se ponesrečilo, in sem ponosen na pevce. Tri skladbe od štirih so popolnoma nove, obdržali pa smo skladbo Tadeje Vulc Sine sole nihil sum, ki smo jo še skupaj pripravljali. Se mi zdi prav, da po vseh letih njenega dela dajemo njene skladbe na oder. V trinajstih letih je namreč to postal tudi podpis APZ-ja Maribor. Moram reči, da sem program sicer zaradi vseh menjav vodstva in pevcev izbiral zelo previdno. Zbor zagotovo potrebuje nekaj časa, da se navadi na novega dirigenta, da se vzpostavi klima, zaupanje z obeh strani. Izbiral sem precej premišljeno in malo z rezervo. Velikokrat rečemo, da se je bolje dobro pripraviti, kot pa si preveč zadati. Kar pa zadeva nadaljnjo usmeritev zbora, bomo gradili na izkušnjah zadnjega desetletja. Veliko pevcev se še vedno najde v moderni, mislim pa, da tudi stara glasba, renesansa, predvsem njen lirični stil, zelo ustreza zboru. Kjer pa še moramo graditi na intenziteti in izraznosti, pa je romantika, tam pa lahko pokažeš res vse.«
Pod budim očesom žirantov
Revijo je spremljala in ocenjevala petčlanska žirija, ki so jo sestavljali Marko Vatovec (predsednik žirije), Marco Antonio García de Paz, Petra Grassi, Andraž Hauptman in Helene Stureborg.
Marko Vatovec je tako strnil misli o letošnjem tekmovanju: »Kadarkoli se odvija Naša pesem, je zborovski praznik. Mislim, da imamo v naši državi zelo lepo poskrbljeno za zborovsko petje in zasluga za to gre tudi temu tekmovanju. Letos je bilo predstavljenih pet moških zborov, kar je neobičajno, in smo zelo veseli, in 15 mešanih zborov. Dosežki vseh nastopajočih zborov so tudi v mednarodnem pogledu zelo visoki. Ne gre se čuditi temu, da smo istočasno, prav tukaj, dobili tudi tekmovanje za veliko nagrado Evrope. Imamo veliko mladih zborovskih dirigentov, veliko mladih zborov, dobro postavljeno izobraževanje dirigentov in mislim, da se nam za zborovsko glasbo v prihodnosti ni treba bati.
Še posebej veseli dejstvo, da zbori naročajo za tekmovalne koncerte nove skladbe. Pojavilo se je nekaj zelo zanimivih mladih skladateljskih imen z zanimivi skladbami, tako da tudi tozadevno gre razvoj z roko v roki. Če imajo skladatelji za koga pisati, je to za njih neka spodbuda, skladba bo hitro izvedena, zbori pa pridobivajo novo literaturo. Posegali pa so dirigenti tudi po svetovni, evropski literaturi, sodobnejših in starejših delih. Nekaj zanimivih izvedb renesančne glasbe smo slišali.
Glasbe seveda ne moremo meriti, kot lahko smučarske skoke ali kolesarska tekmovanja, zato je rezultat vedno delno stvar okusa, delno pa kriterijev. Eden od tehničnih kriterijev je zvok zbora oz. zvočnost, vokalno tehnična pripravljenost, potem pa, kako so sposobni intonančno in ritmično precizno izvajati glasbo. Pomembno je, da znajo zbori v zapisani partituri prebrati vse, kar si je skladatelj zamislil in pomembno je, kako to berejo. Od tega je odvisno, kakšna glasba pride do občinstva. Generalno gledano, smo letos poslušali res veliko dobrih izvedb. Tudi vzdušje v dvorani je bilo izvrstno in tozadevno je res bil pravi praznik. Redko doživiš, da je na koncertu občinstvo tako zainteresirano in strokovno podkovano in toliko zborov na kupu. Letošnja Naša pesem je bila res na zelo visokem nivoju. Tudi mednarodni gostje, ki so se udeležili tekmovanja, so vsi po vrsti to izpostavljali.«