APZ Univerze na Primorskem: Lux

Sakralna glasba sodobnih slovenskih skladateljev – Zgoščenka, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi, Akademsko društvo Univerze na Primorskem, Koper, 2019

Letos mineva že šestnajsto leto odkar smo s skupnimi močmi začeli stopati po poti uspeha Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem (APZ UP). Umetniški vodja in dirigent zbora Ambrož Čopi je lani junija v uvodniku brošure 15. letnega koncerta zapisal: »Generacije se menjajo, stari učijo nove, da bi kasneje znali peljati idejo APZ-ja naprej. Vizija, ki si jo je zbor zastavil ob ustanovitvi, se z vsakim letom bogati z novimi zamislimi. APZ UP je nosilec razvoja v domači regiji, buditelj novih idej in promotor nove slovenske ustvarjalnosti doma in v tujini. O le delu zapuščine novitet, ki jih je zbor premierno predstavil v zadnjih treh letih, priča tudi nova, že osma zgoščenka, ki dopolnjuje projekt pravoslavne glasbe ob deseti obletnici.« Po izvedbi letnega koncerta sta lani julija sledili še dve večji koncertni predstavitvi in promociji nove zgoščenke, in sicer sprva na 10. Mednarodnem festivalu Musica Eterna Roma v Italiji, nato pa še na Festivalu Bled.

Lux (luč) najpogosteje enačimo s svetlobo, soncem, ognjem, pa tudi z življenjem, toplino, radostjo, veseljem … Že v predkrščanstvu so ljudje skušali s prižiganjem kresov pozimi vrniti moč soncu, v času zimskega solsticija, ko se tema začne umikati svetlobi, pa so obhajali praznik mladega sonca. Obdobju pred zimskim solsticijem, ko se dan začne daljšati, v krščanskem verovanju pravimo adventni čas. Takrat se verniki pripravljajo na božič. Jezusovo rojstvo je zanje rojstvo luči, ki prežene temo. Ogenj blagoslavljajo tudi na začetku velikonočne vigilije, ki je znamenje zmage luči nad temo in v simbolnem pomenu prežene bolezen in trpljenje, dvome in strah, zagrenjenost in obup, sovraštvo in smrt, obenem pa spodbuja razmislek in sledi veri v dobro, v življenje.

Pričujoča zgoščenka želi spodbuditi prav to: vero v dobro, v lepoto, v življenje. Ime si je izposodila pri skladbi Andreja Makorja, ki poveličuje lepoto jutranje zarje, luči in svetlobe. Črt Sojar Voglar prepozna luč ne le kot izraz blaženosti in svetlobe, temveč tudi kot izraz veselja, kot kontrast tej pa se v Voglarjevi drugi skladbi pojavi tema v obliki bolečine. Pot k svetlobi iščeta v svojih delih tudi Ambrož Čopi in Tine Bec, najdeta pa jo v sebi, v svojem dojemanju in sprejemanju lepote.

Cikel treh skladb Andreja Makorja z naslovom Lux je nastajal med letoma 2013 in 2017. Aurora caelum purpurat je uvodna skladba, zgrajena na ponavljajoči se melodiji, ki se skozi skladbo harmonsko vedno bolj gosti in bogati, da bi na koncu zazvenela v svoji »čisti popolnosti«, ki jo ponazarja jutranja zarja. O lux beata Trinitas izžareva spokojno mirnost, ki jo v srednjem delu avtor vzvalovi tako v harmonskem kot tudi dinamičnem smislu. Skladba je nastala za Ambroža Čopija in Komorni zbor Ave. Danes je eno najpogosteje izvajanih Makorjevih del tako doma kot tudi v tujini. Consors paterni luminis je zaključna skladba cikla. Z barvitostjo in polnostjo harmonij ter z ritmičnim poigravanjem z besedilom daje celoti himnični značaj, s tem pa občutek optimizma, v višjem smislu svetlobe.

Besedilo sv. Ambroža iz 4. stoletja O lux beata trinitas je na svoj način uglasbil tudi Makorjev starejši skladateljski kolega Črt Sojar Voglar. Skladba je, kot pravi avtor, produkt želje po radoživi razigranosti in pestri ritmični zasnovi, ki jo je v svoji starejši zborovski tvornosti nekako zanemarjal. Iz te izhaja druga Voglarjeva skladba Victimae pascali laudes, ki je nastala leto prej. Govori o bolečini, skozi katero je Kristus odrešil svet, o temi, torej kliče po svetlobi. Delo temelji na lirično umirjeni izraznosti, izraziti ritmiki, obenem pa aleatorični razpršenosti kontrapunkta.

Na Voglarjevo tematiko se navezuje tudi naslednja skladba, Deliver me, o Lord Tineta Beca, ki je pravzaprav različica veliko bolj znane latinske maše za umrle, Libera me. Skladatelj se je odločil za angleško besedilo, ker je začutil, da mu ta jezik daje boljše možnosti v izrazu; tematika tega dela namreč sloni na grozotah holokavsta. »Želel sem opisati pot trpečih,« pojasnjuje avtor, »ki s počasnimi koraki odhajajo v večnost. Med potjo slišimo krike tistih, ki so že odšli, v prošnji in molitvi prosijo Gospoda, naj jih sprejme pred svoje obličje.« Skladba je nastala za natečaj za nova slovenska dela v sklopu Festivala Aegis Carminis 2019. Himna za večernice Ave, Maris stella istega avtorja je dve leti starejše delo tega ustvarjalca najmlajše slovenske skladateljske generacije. Sloni na izročilu gregorijanskega korala, ki prepreda vso skladbo. Njegova preprostost simbolizira skromnost in ponižnost Device Marije, hkrati pa skuša na neki način prikazati tudi njeno velikodušnost in dobroto.

Zborovsko ustvarjanje Ambroža Čopija je že četrt stoletja prežeto tudi s sakralnimi vsebinami. Prvenci, ki so nastajali že v času študija, se še vedno redno pojavljajo na domačih in tujih odrih. Njegova glasbena govorica se skozi čas in tematiko spreminja, melodija in barvitost harmonije pa ostajata vseskozi izhodišči njegovega glasbenega navdiha. Skladbe, ki so nastale v zadnjem času in jih APZ UP predstavlja na pričujoči zgoščenki, so priložnostna dela za različne tuje sestave. Njegova Ave, Maris stella je nastala za Salt Lake Choral Artists in Bradyja Allreda (ZDA), s katerim skladatelj sodeluje že vrsto let. Skladba vključuje latinski in angleški jezik, ki se prepletata med večjim in manjšim zborom, sprva v dialogu, v osrednjem delu pa v prepletanju do viška. Z uporabo beneškega renesančnega dvozborja ter sodobnejšo zvočnostjo združuje preteklost s sedanjostjo.

Ave verum corpus je posvečena Moran Singers in Naomi Faran in je prvič zazvenela pod vodstvom skladatelja v Tel Avivu (Izrael). Skladba je izrazito lirična, nežna. Zvočno se avtor navezuje na pretekla obdobja z uporabo modalnosti, ki pa jo spretno nadgrajuje z barvitostjo akordike. Skladatelj jo je, tako kot Alleluia. Laudate Dominum, omnes gentes, prvič predstavil z APZ UP v Sloveniji. Slednja je nastala za delavnico na mednarodnem festivalu Črnomorski zvoki v Balčiku (Bolgarija), kjer jo je izvedel s sodelujočimi zbori na festivalu. Zaradi svoje igrivosti, ki je dosežena z združevanjem različnih ritmičnih vzorcev in dialogom med glasovi, je skladba kmalu postala stalnica na repertoarjih številnih tujih zborov.

Zgoščenko zaključuje Missa pro Iuventute Tineta Beca. »Želel sem napisati tehnično in vokalno manj zahtevno delo, dosegljivo predvsem mladim pevcem,« pojasnjuje avtor. Omejil se je na štiriglasni stavek s spremljajočim klavirjem. Ustvaril je ritmično raznoliko delo s prvinami jazza in mešanimi taktovskimi načini, s čimer je želel mladim pevcem razširiti pevsko obzorje. »Bolje poučeni bodo v delu zaslišali tudi elemente gregorijanskega korala,« zaključi skladatelj.

Vsa dela, ki so na pričujoči zgoščenki, tvorijo krščansko zgodbo o svetlobi in temi z naslovom LUX. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem se jih je naučil, izvedel in posnel v zadnjih treh sezonah. Večina je napisanih in posvečenih prav APZ-ju, ki je dela pod vodstvom Ambroža Čopija tudi prvič izvedel. Med Ambrožem Čopijem in ostalimi skladatelji obstaja najtrdnejša prijateljska vez. Andrej Makor se je pod njegovim mentorstvom razvil v danes že mednarodno uveljavljenega ustvarjalca. Tako Makor kot Tine Bec sta – oba solopevca – vrsto let prepevala pod njegovo taktirko, Črt Sojar Voglar pa je Čopijev prijatelj in skladateljski kolega na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet. To je četverica mladih ustvarjalnih ljudi, ki bogato sooblikujejo slovenski zborovski  trenutek tako v produktivnem kot tudi reproduktivnem smislu in imajo brez dvoma še veliko »povedati«, tudi skozi glasove Akademskega zbora Univerze na Primorskem.

 

Posneto v Protokolarno-prireditveni dvorani sv. Frančiška Asiškega, Koper (2018–2019)

Vse skladbe in notna zbirka izdane pri založbi Astrum

Oblikovanje zgoščenke in notne zbirke: Martina Grižančič