Čarobni svet zvočnih iluzij

Pogovor s slovenskimi ambasadorji beatboxa in a cappella glasbe

Foto: Maša Korošec

 

V Ljubljani se te dni začenja že 13. festival sodobne a cappella glasbe, nekdaj Popjazziada, tokrat pod novim imenom Ljubljana Vocal Festival. Festival bo poleg bogatega koncertnega dogajanja, ki se bo tudi tokrat odvijalo na štirih ljubljanskih odrih, prvič postregel še s sklopom vokalnih delavnic. Te bodo letos posvečene raziskovanju klasičnih vokalnih tehnik in improvizacij, posebno mesto pa bo v tem sklopu zasedel »beatbox« oziroma vokalno bobnanje. Gre za razmeroma novo obliko vokalne umetnosti, pri kateri ustvarjalci s telesom imitirajo zvoke glasbil, najpogosteje različnih tolkal in sodobnih elektronskih instrumentov. Čeprav beatbox tradicionalno povezujemo s hip-hop glasbo, pa je njegov vpliv prek različnih oblik vokalnega bobnanja vedno bolj prisoten tudi v drugih glasbenih zvrsteh, med katere gotovo spada sodobno a cappella petje.

Celotno sobotno dogajanje na festivalu bo tako posvečeno prav tej novi in razburljivi vokalni panogi. Dopoldne bosta osnov beatboxa najmlajše učila Tadej Pasar, vodja organizacije Beatbox Slovenia, in Mateo Zonta, aktualni državni prvak v beatboxu. Popoldne bo vokalne navdušence v svet tako imenovanega »loopinga« popeljal eden prvih slovenskih vokalnih perkusionistov Sašo Vrabič. Tudi nedeljska delavnica bo posvečena vokalnemu raziskovanju in improvizaciji v sklopu delavnice krožnega petja oziroma »circle singinga«. Na njej bomo z Matejem Virtičem raziskovali svet skupinske zborovske improvizacije in glasovnega sodelovanja.

O tem, kako se naučiti beatboxa oz. vokalnega bobnanja, o svojih začetkih v tej zvrsti, pa o primerjavi z običajnim učenjem petja in vključevanjem sodobnih zvočnih elementov v klasično zborovsko glasbo ter razvoju v slovenskem prostoru so se vsi štirje izvajalci delavnic razgovorili v naslednjem pogovoru.

 

Kaj vas je pritegnilo v beatbox oziroma a cappella glasbo? Kako ste začeli?

Sašo Vrabič: Po koncu študija sem se leta 2001 pridružil Perpetuum Jazzile in takrat smo se nekako skupno navdušili nad tem, da je v a cappella glasbi vse vokalno dovoljeno. Takrat sem uvidel, da sem že vedno imel interes do te glasbene iluzije oponašanja zvokov in inštrumentov, ki jo ustvarjamo z vokalnim bobnanjem in se vrgel v raziskovanje tega sveta. V bistvu sem obudil neko starejšo strast do začetkov hip hop glasbe in podobnih zvrsti, ki sem jo razvil že v 80. letih. Najbolj me je takrat navduševal Michael Winslow, ki je zaslovel kot lik v kultni seriji filmov Policijska Akademija.

Tadej Pasar: Jaz sem se za beatbox navdušil iz televizijske serije, ki sem jo spremljal, nato pa sem dve leti pilil svoje znanje, preden sem ga upal pokazati svetu. Ravno to bi rad z delavnicami spremenil, da otroci nimajo tega strahu pred nastopanjem in da vidijo, da že z malo truda in vaje lahko pripravijo precej zanimiv nastop. Otroci se že nekje v prvi uri delavnic naučijo osnov, to so ponavadi trije osnovni zvoki. Potem še malo eksperimentiramo z ritmi in različnimi vzorci. Najbolj važno je da se otroci zabavajo, zato tudi vključimo ne-beatbox elemente, da jih s tem bolj pritegnemo.

Matej Virtič: S petjem se ukvarjam že vrsto let in sem nastopal že s številnimi slovenskimi vokalnimi skupinami in zbori. Za obliko petja »circle singing«, me je v bistvu navdušil njen izumitelj Bobby McFerrin, ki je s svojo skupino slovenskih pevcev projekt izvedel tudi v Ljubljani. Poleg odrske postavitve je »circle singing« oziroma krožno petje tudi odlična oblika vokalne vaje in pevskega druženja. Zelo malo je skupin, ki primarno nastopajo na tak način oziroma jih skorajda ni. Za vokalne skupine je predvsem uporabna kot oblika grajenja in piljenja vokalnih sposobnosti. Njen največji doprinos je to, da so pevci bolj sproščeni med petjem in znajo bolje sodelovati z vodjo zbora in drugimi pevci, tudi če se zgodijo stvari, ki jih recimo note ne predvidevajo.

Sašo Vrabič: Na začetku sva s kolegom dobila nagrado, ki je vključevala dva DVD-ja, na katerih je bil tečaj angleškega mojstra Andyja Frosta. S tem pripomočkom, ki ga še vedno včasih uporabljam, sem začel z učenjem osnov beatboxanja. Spontano je nato iz tega amaterskega udejstvovanja nastalo resnejše delovanje, predvsem prek učenja v sklopu raznih vokalnih festivalov in stika s somišljeniki.

Matej Virtič z delavnicami a cappella petja in vokalizacije širi svojo strast do glasbe in petja.
Foto: Ivan Koruza

Lahko učenje beatboxa in vokalnega bobnanja primerjamo z učenjem petja ali drugih oblik glasbenega ustvarjanja?

Tadej Pasar: Učenje beatboxa je specifično predvsem zaradi posebnosti samega vokaliziranja. Že majhna razlika v ustih, ki jih imamo vsi malo različna, lahko drastično spremeni zvok. Posledično je varianca v izvedbi in rezultatu lahko zelo različna. Zato je o povsem uniformni tehniki težko govoriti in vsak beatboxer se poskuša sam naučiti zvokov, ki najbolj ustrezajo njegovemu siceršnjemu repertoarju. Posledično je tudi učenje in širjenje beatboxa precej bolj decentralizirano kot pri drugih oblikah vokalne tehnike. Največ se učimo prek posnetkov vrstnikov in lastnega eksperimentiranja.

Mateo Zonta: Beatbox zares zahteva stalno učenje in iskanje novih zanimivih zvokov in elementov. Tudi jaz se večinoma učim prek opazovanja posnetkov drugih beatboxerjev, ki jih nato poskušam posnemati. Za tekmovalni nastop ponavadi pripravimo približno deset tako imenovanih vrhuncev, ki so glavni elementi nastopa in pritegnejo največ pozornosti, nato pa jih z improvizacijo povezujemo v celoto.

Sašo Vrabič: Glavna razlika med klasičnim petjem in beatboxom je v tem, da se pri beatboxu zelo malo vokalizira. Gre torej predvsem za zvok, ki ga proizvedemo z usti in jezikom, ki zahteva zelo malo zraka. Jaz sicer pri vokalnem bobnanju rad mešam ta dva pristopa in ritmiziram med petjem osnovnih basovskih tonov, a v čistem beatboxu tega načeloma ni.

Tadej Pasar: Pri beatboxu je predvsem pomembno veselje in užitek, brez katerega ne zdržiš dolgih ur vaje. Če imaš ta zagon in čas, se da naučiti skoraj vse. Za učenje različnih zvokov in elementov je na voljo veliko vodičev, ki so z razmahom spleta postali vedno lažje dostopni. Tudi za učenje ritma je na voljo vedno več pomagal, od kompleksnejših metronomov do raznih snemalnih aplikacij in naprav, ki olajšajo učenje.

Beatboxerji na tekmovanjih tekmujejo v izvajanju kompleksnih zvokov in zmožnosti improvizacije.
Foto: Nina Krajnc

 

Kako pa smo to sodobno zvrst vokalnega ustvarjanja sprejeli Slovenci?

Sašo Vrabič: Ne bi rekel, da je koncept beatboxa nekaj povsem novega na Slovenskem, ker je koncept oponašanja naravnih zvokov nenazadnje prisoten že v govorjenem jeziku. Verjetno so že trubadurji in ljudski pevci eksperimentirali z glasom in uporabljali določene zvoke, ki so danes del sodobnega beatboxa.

Tadej Pasar: V Sloveniji po moji oceni trenutno deluje približno 100 beatboxerjev, vsaj takšnih, ki nastopajo oziroma se redno udeležujejo naših delavnic. Poleg glavnega državnega prvenstva organiziramo praviloma enkrat na leto še eno večje tekmovanje, drugače pa se večinoma dobivamo neformalno.

Matej Virtič: Slovenska a cappella scena je na splošno precej razvita, na kar smo lahko ponosni. Sploh če se primerjamo z državami južno od nas, kjer takšnih oblik pevskega ustvarjanja skoraj ni. Od začetnih skupin pred dobrimi dvajsetimi leti, ki so začele razvijati od ritmov do harmonij za a cappella petje, smo že neverjetno napredovali in nekatere med njimi, Perpetuum Jazzile gotovo poznate, so dosegle sam vrh svetovne a cappella glasbe in široko prepoznavnost. Tudi odzivi publike se izboljšujejo in so vedno bolj spodbudni, k čemur prispevajo takšni festivali, kot je Ljubljana Vocal Festival. Imamo pa tudi to srečo, da se v naši neposredni bližini v avstrijskem Gradcu odvija eden največjih vokalnih festivalov na svetu.

Tadej Pasar: Slovenski beatbox se vedno bolj razvija tudi v smeri močnejšega organiziranja in mednarodne prepoznavnosti. Naš predstavnik, Gašper Grom, se je zdaj uvrstil tudi na verjetno trenutno najprestižnejše tekmovanje Grand Beatbox Battle, ki bo naslednje leto na Poljskem. Gašper bo tekmoval v kategoriji Looper, ki vključuje uporabo elektronske snemalne naprave, s katero tekmovalec med nastopom posname in predvaja zvočno podlago. Poleg te kategorije tekmovanje vključuje še solistične nastope in tekmovanje dvojic. Moram povedati, da je že v procesu priprav na tekmovanje postal precej prepoznaven v mednarodnem beatboxanju, saj izvaja določene tehnike in elemente, ki jih do sedaj ni še nihče.

Matej Virtič: Težava je tukaj predvsem v velikosti tržišča. Slovenija ima ogromno kapaciteto in konkurenco vrhunskih glasbenikov, enostavno pa nimamo dovolj sredstev na trgu, da bi vse te glasbenike lahko vzdrževali. Zadeve se izboljšujejo, tudi sami se v zasedbah, v katerih sodelujemo, trudimo, da bi se lahko preživljali le z glasbo, kar nam že kar uspeva. To, da se samo z glasbo v Sloveniji ne da preživeti, ni res, je pa potrebno bit zares priden in aktiven na več scenah, vsaj zaenkrat.

Vokalni bobnarji in beatboxerji so postali stalni člani vokalnih zasedb in a cappella zborov.
Foto Maša Korošec

 

Tudi v klasični zborovski glasbi, ki je je slovensko občinstvo gotovo bolj vajeno, lahko opazimo vedno več sodobnih zvočnih elementov. Kako na to sodelovanje gledate vi?

Sašo Vrabič: Zelo pozitivno gledam na sodelovanje klasičnih oblik vokalne glasbe in sodobnejših oblik ustvarjanja, med katere spada tudi beatbox. Imel sem priložnost sodelovati tudi v projektu z Zborom Slovenske filharmonije, v sklopu katerega je skladatelj Ambrož Čopi v izvajane skladbe vključil elemente vokalnega bobnanja. Takrat se je videlo, da je zvočna slika, ki jo lahko ustvarimo z veščinami beatboxerjev, zanimiva tudi za bolj klasične zborovske komponiste.

Tadej Pasar: Sam sem imel priložnost sodelovanja in poslušanja na velikem številu zborovskih tekmovanj in prireditev, tudi bolj klasičnih, kjer sem opažal elemente beatboxa. Se mi pa zdi, da gre beatbox vedno bolj samosvojo pot od vokalnega bobnanja, ki je v zborovski glasbi bolj prisoten. Glavna razlika med njima je, da je vokalno bobnanje bolj tekoče in povezano, saj je v prvi vrsti del širšega glasbenega dela. V beatboxanju pa se bolj osredotočamo na posamezne zvoke in elemente, ki so ponavadi tudi bistveno glasnejši in izrazitejši.

Med beatboxerji se uveljavlja vedno več novih ustvarjalcev, ki so povsem revolucionalizirali zvrst.
Foto: Nina Smrekar

 

Beatbox in vokalno bobnanje je, tudi zaradi razmeroma mladosti zvrsti, v bliskovitem razvoju. Kakšne spremembe opažate v mlajših generacijah ustvarjalcev?

Sašo Vrabič: Z moje perspektive je zelo težko slediti razvoju beatboxa, tako zaradi razvoja vokalnih tehnik kot zaradi vpliva nove tehnologije na ustvarjanje. To, kar ustvarjajo nove generacije mladih beatboxerjev, je naravnost noro, kar je gotovo tudi posledica veliko lažjega dostopa do informacij. Zdi se mi, da zanimanje za beatbox vztrajno raste, s čimer se seveda izboljšuje tudi kvaliteta ustvarjanja.

Tadej Pasar: Globalno se trendi v beatboxanju premikajo v smer mlajših ustvarjalcev, starih okrog dvajset let ali celo manj. Enostavno je razvoj beatboxanja tako bliskovit, da je nam starejšim težje slediti. Vedno več je novih zvokov, ki jih ustvarjalci povezujejo v vedno bolj kompleksne nastope. Poleg tega je, zaradi razvoja interneta, zdaj na voljo ogromno spletnih vodičev in pomagal, ki eksponentno pospešujejo rast naše umetnosti. Mladi nadobudni beatboxerji že pri desetih letih nastopajo na tekmovanjih in premagujejo veliko starejše nasprotnike. To je izjemno pozitiven trend, ki kaže na svetlo prihodnost beatboxa, tudi v Sloveniji.

Mateo Zonta: Po mojem mnenju se v beatboxu uveljavljata dva glavna pristopa. Prvi, ki je morda lažji za začetnike, je, da svoj nastop obravnavaš kot zaporedje določenih zvokov, ki se jih naušič na pamet in izvedeš. Drugi, meni ljubši, pa beatbox obravnava kot glasbeni jezik. Na začetku, ko se učiš jezika, moraš vse besede najprej prevesti v svoj materni jezik, preden jih razumeš. Sčasoma pa se navadiš govorjenja in mišljenja v tujem jeziku, enako je pri beatboxu. Z dovolj vaje ne razmišljaš več o posameznih elementih in zvokih, ampak o vsebini, ki jo hočeš sporočiti, in o celotni kompoziciji.

Vsem štirim hvala za prijazen odziv in zanimiv pogovor!

Vabljeni torej, da se v soboto in nedeljo z našimi sogovorci preizkusite v posnemanju in ustvarjanju novih zvokov ali krožnem petju. Poleg delavnic lahko v sklopu festivala v soboto zvečer prisostvujete državnemu tekmovanju v beatboxu ali se udeležite katerega od ostalih koncertov, ki se bodo odvijali od četrtka do nedelje.