Händlov oratorij Mesija ponovno na slovenskih glasbenih odrih

Najslavnejši in eden najbolj priljubljenih oratorijev iz evropske glasbene zgodovine, oratorij Mesija Georga Friedricha Händla, je dokaj pogosto in kontinuirano na sporedu slovenskih glasbenih ustanov. Novembra in decembra smo ga lahko slišali kar trikrat – pod dirigentskim vodstvom Garyja Gradna s Komornim zborom Megaron in Baročnim orkestrom Megaron (19. in 20. novembra v koprski stolnici in Slovenski filharmoniji) ter v izvedbi dirigenta Roberta Kinga z ansamblom The King’s Consort (14. decembra v Cankarjevem domu v okviru Zlatega abonmaja). Kako je oratorij nastal, kaj ga odlikuje, kakšno je njegovo mesto v slovenskih glasbenih sporedih in kakšen je osebni odnos glasbenikov do tega veličastnega dela? O tem smo se pogovarjali z Bernardo Fink Inzko, Veroniko Brvar, Damijanom Močnikom in Robertom Kingom.

Händlova življenjska in ustvarjalna pot

Georg Friedrich Händel se je rodil leta 1685 v nemškem mestu Halle. Najprej je končal pravne študije, a se nato popolnoma posvetil glasbi. Nekaj časa je deloval kot organist in orkestrski violinist, nato se je na potovanju po Italiji izučil kompozicijskega sloga, ki je bil značilen za tamkajšnjo opero. To je Händla povsem zaznamovalo in preusmerilo tako njegovo življenje kot glasbeno ustvarjanje. Leta 1710 je zasedel mesto dirigenta na dvoru v Hanovru, vendar je že kmalu po nastopu nove službe odšel v London, od koder se je sprva še vračal v Nemčijo, po letu 1712 pa se je v Londonu stalno naselil; kasneje je dobil tudi angleško državljanstvo. Umrl je leta 1759 in je bil z najvišjimi častmi pokopan v cerkvi znamenite Westminstrske opatije v Londonu.

Händel je napisal obsežen opus instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih del, med katerimi je dvainštirideset oper, petindvajset oratorijev, kantate, koncerti in druge skladbe, s katerimi je posegel na široko področje tedanjih glasbenih zvrsti. Pisal je glasbo za angleški dvor in skladba Zadok the priest iz Kronanjskih spevov že stoletja ostaja del obredja kronanja angleških kraljev. V Angliji je sprva zaslovel kot operni skladatelj (danes so njegove opere spet priljubljene, izvajajo jih in snemajo za prestižne glasbene založbe: Julij Cezar v Egiptu, Agripina, Kserks, Ariodante, Rodelinda …) in vodil tudi operno družbo. Händlova zgodba o skladanju, uprizarjanju, tekmi s konkurenti, odnosih med impresariji, pevci in občinstvom, finančnih težavah in drugih zapletih se bere kot dramatičen filmski scenarij. Vse to lahko vidimo v filmski uspešnici Farinelli iz leta 1994 režiserja Gérarda Corbiauja, v kateri lahko slišimo tudi znamenite Händlove operne arije. Kasneje v karieri se je Händel posvetil skladanju oratorijev in njegov Mesija v Angliji ostaja temeljno delo vseh glasbenih sporedov, vsepovsod po Evropi pa je zelo priljubljen zlasti v božičnem času. Danes Georg Friedrich Händel sodi v vrh glasbenega baroka in med temeljne skladatelje zahodne civilizacije.

Händlov kiparski portret v rojstnem mestu Halle in slikarski portret Balthasarja Dennerja
Vir: Wikipedia

Oratorij vseh oratorijev

Händel je oratorij kot koncertno glasbeno delo za soliste, zbor in orkester na sakralno besedilo postavil kot lastno alternativo pisanju oper – namesto scenske izvedbe opernih del v italijanskem jeziku in kompozicijskem načinu se je preusmeril v skladanje veličastne angleške zborovske glasbe, ki so jo izvajali koncertno. Za razliko od solističnih oper se temeljna izraznost v oratorijih namreč odraža v mogočnih zborovskih odlomkih. V oratorijih je Händel praviloma predstavljal starozavezne junaške zgodbe in like (Salomon, Juda Makabejec, Jefte, Ješua, Savel, Izrael v Egiptu …), nato pa mu je sodelavec, libretist Charles Jennens, predstavil prav posebno besedilo za oratorij: konceptualno domiselno in dramaturško stopnjevano kompilacijo svetopisemskih besedil, ki v treh delih simbolno povzemajo Kristusovo življenje. Dirigent Robert King pravi, da »sodi Händlov Mesija na vrh seznama vseh njegovih oratorijev. Nenazadnje je bila za skladatelja, ki je bil globoko veren kristjan, to priložnost za glasbeno delo, v katerem je strnjeno celotno Kristusovo življenje: napoved, oznanjenje, rojstvo, smrt, vstajenje, vnebohod, dan poslednje sodbe in na koncu nebeško poveličanje. Libreto je nenavadno močan in v celoti temelji na svetopisemskem besedilu, zato je dramatičnost prisotna na vsaki strani partiture.«

Händla je besedilo za nov oratorij tako prevzelo, da je Mesija zložil poleti 1741 v zgolj štiriindvajsetih dneh; podatki o številu dni se sicer razlikujejo, a je danes takšna skladateljska vnema nekaj popolnoma osupljivega. Krstna izvedba je bila v Dublinu spomladi 1742, prva londonska izvedba leto kasneje, koncerte pa je vodil sam skladatelj. Mesija pomeni vrh Händlovega ustvarjanja v tej tipično baročni glasbeni zvrsti, kot oratorij vseh oratorijev pa je imel močan vpliv tudi na velike oratorije romantične dobe. Gre za čas, ko so ponovno oživili izvajanje vokalno-instrumentalnih baročnih del, in sicer z velikanskim izvajalskim aparatom, kar je študij historične izvajalske prakse v 20. stoletju zavrgel ter dal prednost komornim ansamblom s starimi inštrumenti in drugačnim načinom glasbenega fraziranja.

Na londonski dražbi Sotheby’s so novembra lani prodali dragoceno prvo izdajo – četrti natis partiture oratorija Mesija iz ok. leta 1768.
Vir: Dražbena hiša Sotheby’s

Aleluja, aleluja, aleluja …

Glasbeno je Mesija sestavljen iz zaporedja solističnih recitativov in arij ter duetov, zborov in orkestrskih delov, v oratoriju pa je vrsta odlomkov, ki se izvajajo tudi samostojno. Najbolj znan odlomek je zbor Aleluja, s katerim se konča drugi del oratorija, in je eno najslavnejših ter najpogosteje izvajanih del evropske zborovske glasbe. Alelujo samostojno izvajajo mnogi ansambli, pri nas zlasti cerkveni zbori za veliko noč in druge slovesnosti, tako sta na škofovskem posvečenju nadškofa metropolita Alojzija Šuštarja aprila 1980 v ljubljanski stolnici sopranistka Vilma Bukovec in tenorist Anton Dermota izvedla odlomke iz Mesija, zbor pa je zapel Alelujo. Mirko Cuderman je Alelujo v priredbi Janeza Osredkarja za zbor in orgle uvrstil na album Vstajenje, na katerem je zbor Consortium musicum predstavil obredje slovenskega velikonočnega vstajenja in procesije. Händla je pisanje Aleluje tako izjemno prevzelo, da se je kasneje spominjal: »Ko sem pisal ta zbor, sem mislil, da vidim vsa nebesa pred seboj in samega velikega Boga!« Po tradiciji naj bi na prvi londonski izvedbi Mesija kralj Jurij II. med izvajanjem Aleluje vstal, sledili so mu še drugi poslušalci, in takšna šega je ponekod še danes v veljavi. Tako Aleluja kot celoten oratorij sta prevedena v različne jezike, v slovenščino je Mesija prevedel in priredil Mirko Cuderman in to verzijo tudi izvajal na koncertih. V nemščino in orkestracijo klasicistične dobe je Mesija priredil Wolfgang Amadeus Mozart (uvodno temo iz zborovskega odlomka Po njegovih ranah smo ozdraveli je Mozart uporabil tudi za Kyrie v svojem Rekviemu).

Slovenski pevski solisti so na evropskih koncertnih odrih oratorij izvajali večkrat, tako izvirno verzijo kot Mozartovo priredbo, in ga posneli za zgoščenke prestižnih glasbenih založb: Marjana Lipovšek z Nikolausom Harnoncourtom, Marko Fink z Michelom Corbozom, Bernarda Fink pa z Jeanom-Claudom Malgoirejem in Paulom McCreeshom. Mezzosopranistka Bernarda Fink Inzko pravi: »Moj prvi stik z Mesijo je bil v Mozartovi verziji, orkester je zvenel polno in pihalni inštrumenti so bili slišati čisto drugače. Mozart na primer velikokrat uporabi klarinet, ki ga v Händlovem času še ni bilo, v glavnem je v izvirniku orkester zaseden z godali. Zato se mi je, ko sem prvič pela originalno verzijo, zdela nekoliko prazna, preprosta. Dejansko je zvok Händlove orkestracije čist, organski, pravzaprav preprost, njegove melodije in tudi kontrasti med arijami pa so genialni. Je mojster melodije, virtuozni ognjemeti so tudi njegov velik kapital, za pevca pa je potrebna velika fleksibilnost in koloraturna agilnost. Prvič sem izvirno Händlovo verzijo pela pred tridesetimi leti v Londonu z Londonskimi simfoniki in Franzem Welserjem-Möstom, zadnjikrat pa sem Mesijo izvajala z Nikolausom Harnoncourtom v Tokiu.«

Slovenski pevski solisti Marjana Lipovšek, Bernarda Fink in Marko Fink so Mesija posneli za založbe Astree, Erato in Deutsche Grammophon.
Zbor Aleluja je najslavnejši del oratorija Mesija. V slovenskem prevodu ter priredbi za zbor in orgle jo izvajajo tudi mnogi naši zbori.
Vir: Knjižnica Cerkvenega glasbenika

Znameniti angleški izvajalci v gosteh

Zlati abonma Cankarjevega doma v sezoni 2022/23 ponuja več znamenitih vokalno-instrumentalnih del z vrhunskimi izvajalci: oktobra je ansambel Il Pomo d’Oro s solisti koncertno izvedel Händlovo opero Ariodante, decembra je bil koncert Mesija z angleškim ansamblom The King’s Consort, marca pa bo sledil Bachov Pasijon po Mateju v izvedbi Komornega zbora Stuttgart in Dvorne kapele Stuttgart pod vodstvom Friederja Berniusa. Cankarjev dom s tem dopolnjuje ponudbo domačih glasbenih ustanov in v letošnji sezoni omogoča, da lahko obiskovalci slišijo temeljna dela iz evropske glasbene zakladnice. Poveden je namreč podatek, da je bil denimo Bachov Pasijon po Mateju v Ljubljani zadnjič izveden v okviru Vokalnega abonmaja leta 2000.

Še bolj dragoceno pa je, da so z oratorijem Mesija tokrat prišli v goste sloviti izvajalci, angleški ansambel The King’s Consort, ki velja za enega vodilnih glasbenih sestavov historične izvajalske prakse in katerega temelj koncertnih sporedov predstavlja prav baročna glasba. Orkester in zbor The King’s Consort je leta 1980 v kontekstu gibanja za študij in izvajanje stare glasbe v skladu z izvirno zgodovinsko prakso ustanovil dirigent in čembalist Robert King, ki je eden vodilnih angleških dirigentov svoje generacije. V štiridesetletni zgodovini ima sestav za seboj gostovanja na petih celinah in nastope v skoraj vseh evropskih državah ter se ponaša z impresivno diskografijo, prodano v več kot milijon in pol izvodih, v kateri najdemo vrsto nagrajenih posnetkov. Skoraj sto zgoščenk je izšlo pri znameniti glasbeni založbi Hyperion, med njimi so zlasti instrumentalna in vokalno-instrumentalna dela Purcella, Vivaldija in Händla (Glasba za kraljevi ognjemet, Glasba na vodi, Kronanjski spevi, Oda za praznik sv. Cecilije, deset oratorijev …), danes pa snemajo za lastno založbo Vivat.

Oratorij Mesija je redno na sporedu tega ansambla in za dirigenta Roberta Kinga je »resnično teatralno delo, čeprav je to sakralna drama, zato je izbor pravega tempa od prvega do zadnjega takta ključnega pomena za izvedbo. Ponekod je prisotna resnična dramatičnost, spet drugod angelska čistost, vmes pa še vsa mogoča čustva. Prevod besedila je za občinstvo seveda pomemben, vendar ni potrebno razumevanje vsake posamezne besede, saj Händlova glasba v osnovi močno posreduje smisel besedila.« Komorni zasedbi – osemnajstčlanskemu zboru in enaindvajsetčlanskemu orkestru – so se na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pridružili solisti Alexandra Oomens, Hilary Summers, Joshua Ellicott in Edward Grint. Ljubljanski koncert je bil za ansambel The King’s Consort del turneje, na kateri so Mesija izvedli še v Budimpešti in Las Palmasu, sicer pa ta znameniti oratorij vsako leto v prazničnem decembru izvajajo po različnih evropskih mestih.

Angleški ansambel The King’s Consort je eden vodilnih na področju historične izvajalske prakse. Oratorij Mesija so decembra izvedli v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma.
Foto: Nik Skerbiš / Mediaspeed © Cankarjev dom

Slovenska izvedba z avtentičnimi glasbili

Konec letošnjega novembra je v koprski stolnici in Slovenski filharmoniji Mesija izvedel tudi ameriško-švedski dirigent Gary Graden s Komornim zborom Megaron z zborovodjem Damijanom Močnikom in Baročnim orkestrom Megaron s koncertno mojstrico Mario Lindal, solisti pa so bili Marta Močnik Pirc, Justina Vaitkute, Joan Francesc Cimenez in Matthew Baker. Ta koncerta sta bila v kronologiji slovenskih izvedb oratorija izstopajoča, saj je šlo za prvo domačo izvedbo z zgodovinskimi glasbili, ki so jo tudi televizijsko posneli, občinstvo pa jo je sprejelo z navdušenjem.

Zborovodja in vodja glasbenih programov v Zavodu sv. Stanislava Damijan Močnik med razlogi za usmeritev v baročno vokalno-instrumentalno glasbo in študij Händlovega Mesija navaja visoko kakovost zbora, ki se je razvila v dveh desetletjih, in pomanjkanje tradicije izvajanja baročne glasbe v Sloveniji: »Po temeljitem premisleku in raziskovanju različnih izvajalskih praks me je najbolj nagovoril pristop dirigenta Garyja Gradna iz Stockholma, ki je razvil dolgoletno sodelovanje z orkestrom REBaroque pod vodstvom violinistke Marie Lindal in vsako leto izvaja oratorij Mesija ter Bachov Pasijon po Janezu v Stockholmski katedrali. Tako smo spomladi 2020 izvedli prvi projekt z baročnim orkestrom pod njegovim vodstvom ob sodelovanju Marie Lindal in na spored uvrstili Bachov Magnificat, dva njegova moteta in Sanctus iz Maše v h-molu. Po izredno uspešnem prvem projektu smo se letos odločili za Händlovega Mesija. Najprej je bil izziv naštudirati izredno količino zahtevne glasbe, potem pa ujeti njen pravi notranji utrip, ki mora kljub veliki zahtevnosti zveneti lahkotno, tekoče in sveže. Specifika igranja na baročna glasbila prinese drugačne možnosti fraziranja, zvok je veliko mehkejši in prožnejši. Velik izziv je bil v sledenju viziji dirigenta Garyja Gradna, da se orkester in zbor zlijeta v eno izvajalsko telo, da vsak izvajalec natančno prepozna svojo vlogo v zahtevni glasbeni strukturi in potem z navdušujočo energijo posreduje globoko vsebino, podkrepljeno s čudovito glasbo, poslušalcem.«

Mladi pevci so sodelovali že pri več vokalno-instrumentalnih programih ljubljanskih glasbenih ustanov in samostojno, a sta bila študij in izvedbi veličastnega Mesija gotovo velik izziv, zato Močnik dodaja: »Časa je bilo zelo malo, saj smo se en mesec in pol pred predvideno izvedbo vrnili z zelo uspešne koncertne turneje v ZDA. Zato sem naredil natančen načrt študija. Ker imajo vsi pevci vsaj nekaj glasbene izobrazbe, smo se dogovorili, da prihajajo na vaje pripravljeni in poskrbijo tudi za to, da se osvojeni deli oratorija ne pozabljajo. Veliko pozornost smo posvetili tudi analitičnemu razumevanju oblike in kompozicijskih značilnosti posameznih delov oratorija, kar nam je omogočalo hitrejši in učinkovitejši študij. Ko smo se tako potapljali v Händlovo skladateljsko delavnico, smo enostavno ostrmeli ob njegovi ustvarjalni genialnosti. Kako potem ne bi vzljubili nečesa, kar predstavlja enega največjih dosežkov glasbene ustvarjalnosti vseh časov?«

Komorni zbor Megaron ima v načrtu še več koncertov baročnih vokalno-instrumentalnih del, tudi pogostejše izvajanje oratorija Mesija. Nekaj podobnih programov z baročno glasbo je v zadnjih letih izvedel tudi Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z zborovodjem Sebastjanom Vrhovnikom, oktobra letos so na gostovanju v Brixnu in v Slovenski filharmoniji izvedli Händlov oratorij Aleksandrovo slavje. Slovenska filharmonija pa že tradicionalno januarja vsako leto prireja Festival baročne glasbe, tudi z izvedbami vokalno-instrumentalnih del.

Komorni zbor Megaron se je programsko usmeril tudi v izvajanje baročne vokalno-instrumentalne glasbe. Na fotografiji med novembrsko izvedbo Händlovega Mesija v koprski stolnici.
Foto: Jernej Rodič
Komorni zbor in Baročni orkester Megaron sta pod vodstvom Garyja Gradna pri nas prvič izvedla oratorij Mesija s starimi inštrumenti. Koncert so ponovili v Slovenski filharmoniji.
Foto: Jernej Rodič

Pogled v slovensko izvajalsko prakso

Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, ki je v prvotni zasedbi izvajala tudi vokalno-instrumentalna dela, pravi, da »Mesija v arhivih Glasbene matice večkrat omenjajo, ampak nikjer ne piše, da bi šlo za izvedbo celotnega oratorija. Menim, da se je končalo pri zborih in izboru priljubljenih arij in da po nam znanih podatkih pred drugo svetovno vojno ni prišlo do izvedbe celotnega dela.« Kasneje je oratorij Mesija prišel na reden spored slovenskih glasbenih ustanov in občinstvo v Ljubljani ter drugih slovenskih krajih je imelo dokaj kontinuirano možnost za njegovo poslušanje v živo.

Nekatere izvedbe so bile še posebej izstopajoče zaradi izvajalcev, načina izvedbe in mesta oratorija v glasbenih sporedih. Mesija je pomenil ključen mejnik v delovanju zbora Consortium musicum, saj so ga pod vodstvom Mirka Cudermana aprila 1969 kot prvi koncert po ustanovitvi ansambla izvedli ob posvetitvi nove župnijske cerkve v Idriji. Kasneje so ga še večkrat izvajali v različnih slovenskih krajih in zamejstvu: v zgodnjih sedemdesetih letih v Ljubljani, Mariboru, Gorici in Trstu, v sredini devetdesetih let pa ponovno v Ljubljani, Sodražici, Kočevju in na Tuštanju. Cuderman je s svojima zboroma izvedel še več Händlovih del, med njimi Kronanjske speve, Dettingenski Te Deum ter oratorije Izrael v Egiptu, Juda Makabejec in Salomon, nekatere prvič v Sloveniji. Delovanje zbora Consortium musicum se končalo z istim programom, ko je decembra 2018 v Slovenski filharmoniji Mesija dirigiral Gregor Klančič in s tem na simboličen način zaokrožil bogato petdesetletno zgodovino zbora.

Izstopajoča je tudi izvedba Mesija marca 1993 v Vokalnem abonmaju Slovenskega komornega zbora, ko so pod Cudermanovim vodstvom v Sloveniji prvič skupaj nastopili sestri Bernarda in Veronika Fink in brat Marko Fink. Oratorij so v Slovenski filharmoniji izvedli v slovenščini in ga arhivsko posneli za Radio Slovenija, tudi z namenom izdaje na zgoščenkah. Bernarda Fink Inzko se tega koncerta, ki so ga izvedli tudi v Gorici, spominja: »Nikoli, ne prej ne kasneje, nisem pela takega oratorija z bratom in sestro – trije profesionalni pevci iz iste družine skupaj! Kvartet je dopolnil odlični Janez Lotrič. Priprave in potek koncertov so bili srečni. Spomnim se napetega pričakovanja pred prvo vajo, saj sem bila radovedna, kako bo ‘slovenski Händel’ zvenel. Peti v maternem jeziku je vedno najlepše, če pa poješ tak mednaroden repertoar v jeziku srca, je to toliko močnejše. Priznam pa, da sem se na to morala navaditi … Posnetek, ki je nastal na koncertu, pričuje o izredni kakovosti orkestra in zbora. Tempi dr. Cudermana, izraznost in intenzivna profesionalnost interpretacije so me pri poslušanju posnetka pred nekaj meseci izredno presenetili in razveselili. Odlična verzija, na zelo visokem nivoju!«

Mozartovo verzijo oratorija Mesija so nato leta 2006 v Vokalnem abonmaju izvedli Slovenski komorni zbor, Orkester Slovenske filharmonije in Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom dirigenta Milana Horvata. V koncertnem ciklu Mozartine je leta 2008 v Slovenski filharmoniji enako verzijo s Komornim zborom in Simfoniki RTV Slovenija izvedel dirigent Uroš Lajovic, izvirno verzijo pa na Velikem božičnem koncertu v Cankarjevem domu leta 2013 Slovenski komorni zbor in Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom dirigentke Martine Batič. Slednja koncerta je posnela Televizija Slovenija in ju občasno uvrsti v svoj praznični program za božič in veliko noč.

Oratorij Mesija je zaznamoval začetek in konec delovanja zbora Consortium musicum. Ob 50-letnici ga je decembra 2018 v Slovenski filharmoniji dirigiral Gregor Klančič.
Vir: zajem zaslona TV Slovenija

Scenski Mesija kot izvajalska posebnost

Z oratorijem Mesija so se na Slovenskem predstavili tudi tuji izvajalci, v samostojni Sloveniji dvakrat na Festivalu Ljubljana. Leta 2010 sta gostovala Zbor in orkester festivala Schleswig Holstein iz Lübecka pod vodstvom dirigenta Rolfa Becka, prav posebna pa je bila izvedba poleti 1993, ko je Litvanskemu komornemu orkestru in Državnemu zboru iz Kaunasa dirigiral legendarni Jehudi Menuhin. Oratorij so takrat izvedli v scenski obliki, ki sta jo zasnovala režiser Ryszard Peryt in scenograf Andrzey Sadowski. Koncert je bil izjemno doživetje ter ostaja v spominu kot eden antologijskih koncertov Festivala Ljubljana in unikum med izvedbami Mesija v slovenskem glasbenem prostoru. Zlasti v tujini se je ponekod uveljavila praksa scenskega izvajanja popularnih vokalno-instrumentalnih del, ki sicer niso bila mišljena za scensko izvedbo. V Berlinski filharmoniji so pred leti pod vodstvom takratnega šefa dirigenta Simona Rattla in v režiji Petra Sellarsa scensko izvedli Bachova Pasijon po Mateju in Pasijon po Janezu, postavitev so poimenovali »ritualizacija«. Tovrstne izvedbe so prejkone izjema, a hkrati lahko rečemo, da je izvajanje velikih vokalno-instrumentalnih del svetovne glasbene zakladnice – kot so Bachovi Maša v h-molu in oba Pasijona, Händlov Mesija, Beethovnova Missa Solemnis ter Mozartov, Brahmsov ali Verdijev Rekviem – zaradi svoje legendarnosti, mogočnosti, programske redkosti in umestitve v posebne praznične dele leta ritual sam na sebi, tako za izvajalce kot poslušalce.

* * *

Komorni zbor Megaron, dir. Gary Graden – G. F. Händel: Oratorij Mesija (odlomek):

Komorni zbor Megaron, dir. Gary Graden – G. F. Händel: Oratorij Mesija (radijski posnetek koncerta; rtvslo.si):

Consortium musicum, dir. Gregor Klančič – G. F. Händel: Mesija (odlomek; rtvslo.si):

Mozartina Simfonikov RTV Slovenija – G. F. Händel, W. A. Mozart: Mesija, oratorij za soliste, zbor in orkester (rtvslo.si):

Veliki božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Slovenske filharmonije –  G. F. Händel: Mesija, oratorij, HWV 56 (rtvslo.si):

Slovenski komorni zbor, dir. Mirko Cuderman – G. F. Händel: Oratorij Mesija: