Izzivi Europe Cantat 2021 v Ljubljani

Zborovsko petje kot »blagovna znamka« Slovenije

 

 

Tokrat v pogovoru gostimo dve podjetni gospe. Obe prihajata z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, to sta Mihela Jagodic in Urška Bittner Pipan. Prva je svetovalka za zborovsko glasbo Javnega sklada, kjer se že leta sistematično ukvarja z zborovsko glasbo, najbolj razširjeno obliko ljubiteljske dejavnosti v Sloveniji, ki izhaja iz dolgoletne tradicije in v katero je vključenih najmanj 70.000 pevcev. Pri tem spodbuja in spremlja množično udejstvovanje, sodeluje pri vrednotenju dosežkov naših zborov in pripravi kakovostnih izobraževalnih programov za zborovodje in pevce ter omogoča strokovno spremljanje nastopov na območni, regijski, državni in mednarodni ravni.

Druga pa je pomočnica direktorja za program, ki poleg zborovske glasbe zajema še druga področja. Sodeluje s svetovalci posameznih dejavnosti v programskem oddelku pri sestavi obširnega programa, ki ga izvajajo s sodelovanjem območnih izpostav JSKD. Skupaj pripravijo več kot 2000 dogodkov na leto, to so prireditve različnih dejavnosti pa tudi izobraževanja, ki jih je okrog 500. Programskemu delu se pridružuje še skrb za javne razpise – dodeljevanje sredstev kulturnim društvom in skupinam –, je pa tudi pobudnica in skrbnica Tedna ljubiteljske kulture, odmevnega povezovalnega projekta, ki je zaživel leta 2015.

V naslednjih letih bosta obe naši sogovornici veliko časa preživeli skupaj, saj bosta vodili priprave in organizacijo znamenitega evropskega festivala Europa Cantat, ki ga leta 2021 gostimo v Ljubljani. To je tudi tema pogovora, ki je nastal za oddajo Zborovski panoptikum programa ARS Radia Slovenija septembra letos.

 

Za tiste, ki morda festivala še ne poznajo, najprej povejmo, kaj to je.

M. J.: Festival Europa Cantat je največji mednarodni zborovski dogodek v Evropi, ki je netekmovalnega, izobraževalno-koncertnega značaja. Je močne povezovalne narave, saj v svoje vrste privabi pevce ne samo iz Evrope, ampak z vsega sveta. Na zadnjih festivalih se številke gibljejo od 3.000 do 5.000 udeležencev, ki sodelujejo na t. i. ateljejih, to so delavnice na različne zborovske teme. Ne gre za predavanja, ampak pevske delavnice, kjer lahko pod vodstvom svetovno znanih zborovskih dirigentov izvajajo zelo raznolike programe, od klasične zborovske glasbe vseh obdobij pa do sodobnejših trendov, zabavne zborovske glasbe, povezav zborovske glasbe z drugimi umetnostmi in podobno. Vse delavnice imajo na koncu zaključni koncert. Na festivalu poleg teh nastopijo tudi povabljeni odlični zbori in skupine, ki prispevajo dodano vrednost z vrhunskimi koncerti na različnih prizoriščih. Rekla bi, da so za tiste, ki se udeležijo festivala, to neke vrste pevske počitnice, ki trajajo od štiri do devet dni, odvisno od vrste delavnice. Vsak se sam odloči, na kateri program se bo prijavil, h kateremu dirigentu in tudi, na katero zahtevnostno stopnjo: ali brez vnaprejšnje priprave, ali se bo doma pripravil, ali kot pevec, izbran na avdiciji, ali kot član nacionalnega mladinskega zbora ali kot udeleženec pri kakem posebnem projektu … Torej vsak, ki se festivala udeleži, ima veliko možnosti izbire, kaj mu najbolj ustreza, kako želi preživeti svoje pevske počitnice pod vodstvom svetovno znanih dirigentov.

Festival Europa Cantat je največji mednarodni zborovski dogodek v Evropi, ki se ga udeleži od 3.000 do 5.000 pevcev, zborovodij, organizatorjev, založnikov in drugih, mladih in manj mladih ljubiteljev zborovske glasbe.
Foto: EC Talin, 2018

 

Osrednje koncerte festivala so letos v Talinu med drugim vodili priznani estonski dirigenti Raul Talmar (levo), Tõnu Kaljuste (na sredi) in Hirvo Surva (desno).
Foto: EC Talin, 2018

 

Preden se podamo v načrte za leto 2021, povejmo, da sta bili obe častni gostji letos v Talinu ob predaji zastave Europe Cantat Ljubljani, kjer sta predstavljali Slovenijo. Kaj sta pripravili?

U. B. P: Talin je bil nekaj posebnega in nam bo ostal v spominu za vedno. 5000 ljudi na tako velikem festivalu pa pomeni ogromno priložnosti tudi za promocijo. Javni sklad je predstavitev pripravil v Slovenski hiši, kamor smo z raznolikim programom vabili različne udeležence: enkrat sosede, drugič mlade, tretjič zborovodje … Pri tem so nam stali ob strani tudi Urad Vlade RS za komuniciranje, Visit Ljubljana, Mestna občina Ljubljana, ki so nam posodili različna gradiva, glasbeno pa smo za pravo poslastico poskrbeli s kotičkom »Slovenian choral wellness«. Ker je bil program zelo natrpan, smo razmišljali, kako privabiti ljudi v Slovensko hišo, in se odločili za neke vrste atrakcijo. V zelenje smo s prelepimi fotografijami Slovenije odeli kotiček, vanj postavili zelo udobne naslanjače, kjer so se obiskovalci lahko spočili in ob tem s slušalkami poslušali slovensko zborovsko glasbo. Akcija je bila zelo uspešna, skorajda razvpita med udeleženci. Nase smo opozorili tudi s celostno podobo, z maskoto ljubljanskega zmaja. Skratka, tako vizualno kot vsebinsko smo se predstavili, pokazali, kakšno zakladnico zborovske glasbe imamo v Sloveniji, in obiskovalce povabili v Ljubljano leta 2021.

 

Slovenska hiša v Talinu
Foto: JSKD

 

V atraktivnem kotičku »Slovenian choral wellness« so si obiskovalci lahko odpočili in prek slušalk prisluhnili slovenski zborovski glasbi, med njimi tudi italijanski dirigent Lorenzo Donati in avstrijski dirigent Johannes Prinz.
Foto: JSKD

 

Ali sta si tudi sami privoščili ta wellness? Je bil učinkovit tudi za vaju?

M. J.: (smeh) Žal prav veliko časa za najin wellness ni bilo, ker sva imeli dneve napolnjene z različnimi programi: od polnjenja festivalskih vrečk za udeležence, dela na informacijski točki, do obiskov prizorišč delavnic, koncertov, da sva spoznali vse možne lokacije, ki so jih uporabili, kako funkcionirajo, kaj bi se dalo izboljšati, kaj bi bilo v Ljubljani izvedljivo ali kaj bi bilo mogoče še bolje izpeljati. Bili sva skorajda na vseh sprejemih raznih organizacij, nacionalnih hiš – nizozemske, italijanske, madžarske, kanadske –, Musice International – podatkovne zbirke zborovske glasbe Europe Cantat …

Hkrati smo tudi sami pripravili priložnosti za srečevanja, tako smo v Slovenski hiši gostili zaključek generalne skupščine Musice International in pripravili naš glavni dogodek, sprejem za predstavnike članov Evropske zborovske zveze, dirigente, posameznike, člane odbora EC in ostalih institucij – IFCM, Choral festival network … Ta dogodek smo kar dolgo načrtovali, predvsem, ker smo se želeli kar najbolje predstaviti tudi z drugo, ne samo glasbeno ponudbo, tudi s kulinariko, pijačo itd. Tukaj je bilo potrebne kar precej iznajdljivosti, kako pripeljati stvari v Estonijo, mislim, da smo se naučili veliko praktičnih stvari o transportu, skladiščenju …

Ampak teh za nazaj nista potrebovali kajne, ste vse popili in pojedli?

U. B. P.: Vse … (smeh) Zahvala gre sponzorjem, ki so poskrbeli za odlična slovenska vina in jedi, ter častnemu konzulu v Talinu, ki je pomagal pri vseh prevozih. Spraviti stvari v Talin res ni tako enostavno, nimamo slovenske ambasade, kar otežuje možnosti. Ampak zadeva je zelo lepo uspela.

Na naše povabilo je prišel v Talin tudi Dekliški zbor sv. Stanislava s Heleno Fojkar Zupančič, ki je izvedel dva samostojna koncerta in gostoval tudi v Slovenski hiši, predvsem pa pel na osrednji prireditvi, na prevzemu zastave, kjer so dekleta napravila izjemen vtis.

M. J.: Prevzem zastave se je odvijal na koncertu na glavnem festivalskem prizorišču, kjer prirejajo estonske množične pevske festivale. Tokrat so organizatorji prostor izkoristili malo drugače kot ponavadi. Kdor ne pozna tega prizorišča, naj povem, da so zgradili akustično školjko za 30.000 pevcev, v celoti s stopniščem, tako da je zgrajena kot oder s praktikabli in pod streho. Pred prizoriščem je velik travnik, na katerem ponavadi koncerte posluša do 80.000 ljudi. Za to priložnost so stvar obrnili in vse sodelujoče, publiko torej, postavili v akustično školjko, za nastopajoče pa so zgradili »manjši« oder, manjši za te dimenzije seveda, in na tem posebnem koncertu, kjer je bilo 6.000 gledalcev, pevcev itd., so nastopila tudi dekleta Škofijske klasične gimnazije med ostalimi izbranimi skupinami. Tukaj so nam predali festivalsko zastavo, ki sta jo prevzela podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek in direktor Javnega sklada Marko Repnik.

Prizorišče znamenitih estonskih pevskih festivalov, ki imajo dolgo zgodovino (potekajo vse od leta 1869), je letos prostor odstopilo osrednjim dogodkom festivala Europa Cantat. Akustična školjka za 30.000 pevcev je bila tokrat namenjena občinstvu, pred njim pa je med drugim nastopil tudi Dekliški zbor sv. Stanislava pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič.
Foto: EC Talin, 2018

 

Izvedela sem, da se mora za prireditev čez tri leta najprej sestati glasbena komisija Europe Cantat in Ljubljani predati licenco. Kaj to pomeni?

M. J.: Ljubljana bo nosilec festivala Europa Cantat, to je blagovna znamka, ki traja skorajda od druge svetovne vojne in se vsaka tri leta odvija po evropskih mestih. Zato ima določene stalnice, smernice, ki se jih mora organizator držati, so preizkušene, imajo rezultate oz. so uporabnikom prijazne, mestu, kjer festival poteka, pa zagotavlja lepo festivalsko dogajanje. Ker mora biti program pregleden, usklajen, pri tem domača glasbena komisija, ki bo še sestavljena, sodeluje z devetčlansko glasbeno komisijo Europe Cantat, ki jo imenuje svet Evropskega zborovskega združenja. Ta bo formiran po letošnjih volitvah novembra v Kapadokiji v Turčiji in od takrat naprej bo uradno telo, ki bo skrbelo za potek izbire programa, za postavljanje temeljnih smernic in programskih usmeritev za ljubljanski festial. Stalnice pa so, da je festival netekmovalnega značaja, ima tematske delavnice z zaključnimi koncerti, poldnevne izobraževalne programe, programe na prostem, kjer lahko sodeluje lokalno prebivalstvo – in tega se držimo. Večina programa ne more biti slovenskega, ampak je to lepa priložnost, da ga vpletemo v vso množico glasb, ki bodo takrat predstavljene, in pa seveda imamo možnost dodati tudi nekaj svojega.

Če me vprašate, kaj so naše zamisli, posebnosti, ki jih želimo vplesti  v festival poleg slovenske glasbe in slovenskih glasbenikov, so tri. Takrat je leto predsedovanja Slovenije Evropski uniji in si želimo, da bi ta dogodek imel tudi večjo politično težo – med festivalom bi radi organizirali sestanek kulturnih ministrov evropskih držav v Ljubljani in želimo si, da bi bil festival osrednji otvoritveni kulturni dogodek predsedovanja. Druga želja je povezati zborovsko glasbo z drugimi dejavnostmi, kar je posebnost Javnega sklada: torej z lutkami, plesom, literaturo … Temu ne bi bil posvečen cel festival, ampak bi izpeljali pilotne projekte, ki bi povezovali te dejavnosti in tako zborovsko glasbo dodatno razvijali in obogatili, jo naredili v takšnih dogodkih zanimivejšo. Tretja stvar je, da smo pred dvema letoma začeli s t. i. »petjem na recept«, projektom novih perspektiv skupinskega petja kot socialne, terapevtske dejavnosti. V tej smeri bi radi pripravili tudi nove programe, mogoče celo z možnostjo razvoja nekaterih bodočih poklicev, ki bi izhajali iz teh zametkov. To so posebnosti, za katere menimo, da jih je vredno poskusiti vključiti v festivalsko dogajanje.

Poudarki festivala v Ljubljani leta 20021 se bodo med drugim dotikali predsedovanja Slovenije Evropski uniji, povezovanja zborovstva z drugimi ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi in s t. i. »petjem na recept«, projektom novih možnosti skupinskega petja kot socialne, terapevtske dejavnosti.
Foto: EC Talin, 2018

 

Kaj pa posebnosti, ki jih v Sloveniji že imamo, ki ne potrebujejo pilotnih projektov? Kako boste te vpeljali v festival Europa Cantat?

U. B. P.: Najprej bomo raziskali vse možnosti, ki jih lahko vključimo v festival in bodo drugačne, ki bodo predstavile našo državo, kot še ni bila predstavljena. Želimo odpirati nove prostore, seveda to ne pomeni izumljati novih stvari na vseh področjih, ampak vključiti tudi tisto, kar sami premalo poznamo v Sloveniji, kar ni poznano širši publiki ali v tujini. Radi bi predstavili Slovenijo kot celoto, ker ocenjujemo, da bi lahko zborovsko petje tržili tudi kot slovensko blagovno znamko, ne zgolj posameznih izvajalcev. Dogajanje želimo povezati s kulturnim turizmom, ker menimo, da bi lahko Slovenija na tej točki še rasla. Zato bomo poskušali združiti moči z različnimi institucijami, prizorišči, vsemi, ki predstavljajo slovensko vokalno oziroma zborovsko glasbo.

Ker sta imeli »generalko« v Talinu, kaj lahko preselita iz Talina na slovenska tla in česa ne velja ponoviti?

M. J.: To je zelo kompleksno vprašanje. Ker že nekaj časa intenzivneje sledim festivalu, predvsem zadnjim trem izvedbam, torej v Torinu (2012), Pécsu (2015) in Talinu (2018), se lažje osredotočam na vse tri. Vsak festival je imel posebnosti, ki so mi bile zelo všeč, ki so bile vezane tudi na lokalne možnosti. Estonija je Estonija, Torino je Torino, Pécs je Pécs, Ljubljana pa je Ljubljana – nima vsako mesto enakih možnosti, niti glasbenih, niti lokacij, niti načina organiziranja, tako da sva se v Talinu res naučili ogromno. Malo sva se šalili, da več, kot gre narobe v Talinu, bolje za nas, ker se lahko naučimo čimveč (smeh). In prva stvar, ki sva jo spoznali, je, da tri leta ni veliko, izgleda ogromno, ampak je za tako obsežen projekt malo časa in ga je treba začeti izkoriščati takoj. Treba je imeti dovolj ljudi za delo in pa seveda urejeno logistiko. Če to funkcionira, ni bojazni, da festival ne bi uspel; za kreativnost se ne bojimo, mislim, da imamo pri nas toliko ljudi, ki imajo ideje, voljo in željo prispevati jih, da nas za vsebino ne skrbi. Najpomembnejši del festivala je prav pravočasnost, izbira lokacij, sodelavcev in njihovo zadostno število.

Raznolike možnosti prizorišč v Talinu
Foto: EC Talin, 2018

 

Kolikšno pa je število sodelavcev, ki pripravljajo festival?

M. J.: Gre za postopno dodajanje. Npr. naslednje leto bova z Urško polovično delali na festivalu, polovično pa to, kar delava zdaj, nato se za dve leti preseliva samo na festival in hkrati dodajava sodelavce – v zadnjem letu je to približno deset do petnajst dodatno zaposlenih. V Talinu je sodelovalo še precej zunanjih sodelavcev in 170 prostovoljcev z vsega sveta. Ker gre za res velike številke, je to kar težko predstavljivo, že samo število prostovoljcev se lahko meri s kako resno organizacijo.

U. B. P.: Mene je pretresla prav organizacijska razpršenost projekta. Veste, da na JSKD organiziramo ogromno stvari, tudi velikih, zato me je najbolj izučilo to, da ne smem podcenjevati takega projekta. Izkazalo se je, da je 170 ljudi dejansko premalo. Prostovoljci so delali tudi po dvanajst ur na dan, kar je za tovrstno delovno silo veliko preveč. Poleg tega je festival dolg in se ljudje zelo utrudijo ob takem tempu dela; dvanajst ur za vse, ki so vpleteni v pripravo in organizacijo vseh devet dni, je izčrpavajoče. Idealno bi bilo, da bi imeli dovolj prostovoljcev, da bi lahko organizirali dve izmeni, da bi si ljudje lahko odpočili, si ogledali programe, koncerte. Že zdaj z Mihelo vabiva vse, ki jim je tako delo v izziv, veselje in bi znali pomagati na različne načine, da se javijo. Poleg slovenskih prostovoljcev bodo prišli tudi prostovoljci iz drugih držav. Na naju pa je, da z zanesljivimi ljudmi postaviva dovolj kakovostno organizacijsko shemo, ki bo prenesla vso razgibanost festivala.

Množičnost in dolžina festivala zahtevata premišljeno organizacijo in zanesljive sodelavce.
Foto: EC Talin, 2018

 

M. J.: Dodala bi samo nekaj številk za sliko iz Talina, za koliko dogodkov gre, kakšna produkcijska moč je to …

… Sama sem štela koncerte in jih je kar okrog 200, kar je zelo zgovoren podatek.

M. J.: Ja, mislim, da je 158 dogodkov, in sicer 12 ateljejskih koncertov, 14 regionalnih koncertov izven Talina, 37 koncertov na prostem, 38 dodatnih koncertov sodelujočih zborov, 26 posebnih koncertov povabljenih zborov, 38 izvedb zborov na zborovski noči in pa 19 na promenadnih koncertih. Ob vsem tem je bila takšna množica publike, da so razdali približno 25.000 vstopnic, se pravi, da je tudi zelo obiskano, že sami udeleženci se udeležujejo koncertov, ko so prosti. Če te številke seštejemo, vidimo, koliko je prizorišč, koliko ljudi, ki skrbijo za prizorišča, koliko napovedovalcev, instrumentalistov, koliko sodelavcev skrbi za ozvočenje, koliko za prehrano, za namestitve. To je res festival izven vseh naših izkušenj, samo enkrat v življenju organiziraš tak dogodek, večinoma pa niti to ne. Zato je povezava z Europo Cantat in njihovimi dosedanjimi izkušnjami zelo dobrodošla, s tem so vključeni v priprave in vso podporo, vso informacijsko podporo, ki jo rabiš ob pripravi takega velikega dogodka.

U. B. P.: Tudi nacionalna pestrost – udeleženci bodo prišli z vseh celin, v Talinu so bili iz več kot 50 držav – je krasna možnost za promocijo slovenske glasbe na mednarodni ravni. Poleg tega bodo v Slovenijo prišli svetovno znani dirigenti in jim lahko predstavimo vse bogastvo, ki ga imamo tukaj.

Festival v svoje vrste privabi udeležence ne samo iz Evrope, ampak z vsega sveta, ki sodelujejo na številnih delavnicah in koncertih z nadvse raznolikimi sporedi.
Foto: EC Talin, 2018

 

M. J.: Poleg promocije slovenskega zborovstva je še ena enkratna priložnost za vse slovenske pevce in dirigente: ne bo jim treba v tujino, da bi poiskali zanimiva sodelovanja, ampak bodo lahko to možnost tokrat izkoristili doma – upam, da čim bolje, ker vrnila se verjetno ne bo prav kmalu. Zato imamo tudi v načrtu, da se odpravimo po Sloveniji in natančneje predstavimo festival, kako ga lahko izkoristimo za svoje lastno znanje ali veselje ob petju programov, ki jih drugače nikoli ne bi izvajali. Slovenski zbori prepevajo dokaj ozek repertoar v primerjavi z vsem ponujenim in takrat se jim bo odprla možnost za izvajanje vseh mogočih zvrsti in skladb, ki si jih lahko srce poželi. To bo priložnost, ki je ne gre zamuditi.

Kaj slovenskega zborovskega pa bo vsekakor prišlo na program prireditve EC leta 2021 v Ljubljani?

M. J.: Upam, da je razumljivo, da trenutno izbora še nimamo …, ideje pa seveda so. Kar bi iz Talina veljalo ponoviti v Ljubljani, so bili gotovo popoldanski koncerti, rezervirani za »najboljše iz Estonije«. Na njih so predstavljali svoje najboljše zborovske zasedbe, tako profesionalne kot amaterske, tako s področja resne kot zabavne zborovske glasbe. Zdi se mi, da je to, da je en del dneva vedno prihranjen za predstavitve lastne glasbe in izvajalcev čim širši množici, stvar, ki jo je vredno prenesti tudi v Ljubljano čez tri leta.

U. B. P.: Poleg tega pa je tudi otvoritveni koncert, ki mu prisluhne večtisočglava množica, priložnost, kjer bi se lahko predstavili slovenski izvajalci. Podrobneje bomo začeli na programu delati po novembru, ko bo generalna skupščina Europe Cantat in s tem zelena luč za začetek oblikovanja programov.

Želim vama mirne živce, veliko uspehov, jasnih misli pri načrtovanju in pri sami izvedbi. Za pogovor se vama prav lepo zahvaljujem.

 

 

 

 

Spletna stran Europa Cantat Ljubljana 2021: http://www.jskd.si/europa-cantat/

 

 

 

______________________

* Pogovor je nastal za oddajo Zborovski panoptikum programa ARS Radia Slovenija septembra 2018.