Slavomir je ugleden zborovodja z bogato in dolgoletno zborovodsko prakso. Zaveda se, da zna vse, in ni ga na svetu strokovnjaka, ki bi mu lahko še kaj svetoval. Slavomir najraje vodi mešane zbore, saj so z njim interpretacijske možnosti največje; in on je umetnik, ki to lahko uresniči. Slavomir poleg sopranov nadvse ljubi tudi živali. Tako se mu je porodila misel za projekt, kot danes mladi poimenujejo svoja ‘umetniška’ iskanja. Odločil se je za tematsko zaokrožen spored skladb na temo živali.
Slavomir je zaveden Slovenec, zato je najprej poiskal tiste slovenske skladatelje, ki bi mu lahko ponudili primeren izbor skladb. Odločil se je za dela Jakoba Gallusa, Janija Goloba, Petra Jereba, Jakoba Ježa, Božidarja Kosa, Richarda Orla, Lucijana M. Škerjanca in Ubalda Vrabca. Kmalu je ugotovil, da B. Kos sploh nima skladb za zbor, zato ga je zamenjal z Antonom Kosijem. Za rezervo je vzel priimke, ki so ponazarjali živali po raznih delih ali značilnostih telesa: Radovan Gobec, Anton Lajovic, Hrabroslav Volarič itd.
Sledilo je mukotrpno in zahtevno izbiranje primernih skladb za spored, pri čemer si je postavil naslednja izhodišča: vse skladbe morajo biti na temo živali, ena v večzborju, druge v različnih zborovskih zasedbah, ena skladba s solistom, kar bo opravil kar sam s svojim čudovitim glasom, ena pa z instrumentalno spremljavo.
Po dolgotrajnem iskanju v svojem ne preveč urejenem notnem arhivu je končno sestavil program. Kot prvo skladbo je izbral Gallusov (se pravi Petelinov) motet za mešana zbora Lamentatio quinta, ki se v prevodu začenja z besedami: »Kakor prežav medved mi je bil, kakor lev v zasedi …« Kot drugo je izbral Orlovo priredbo ljudske iz Benečije Ena ptička priletela za moški zbor. Zelo primeren se mu je zdel tudi Jerebov Moj deklič (»Jaz pa vem, kako ptičice pojo«). Naravnost ponujali sta se mu Ježeva Šmentana muha in Vrabčeva Umetnost (»Občudoval je pav svoj rep«). Lucijan M. Škerjanc bo zastopan s prvo od Treh kmetiških pesmi (»Ej, škrjanček dobra volja«), Radovan Gobec pa s Pogovorom ptičke z mrtvim partizanom. Sledil bo Lajovčev mešani zbor Medved z medom ter Kosova gostija Antona Kosija. Zdaj se je seznam možnosti izčrpal. Slavomir se je po tehtnem premisleku odločil še za Volaričevo Eno devo le bom ljubil. Besedo »devo« si je razložil iz hrvaščine: deva namreč pomeni kamela. Koncert brez novitete in prve izvedbe ne velja nič. Zato je skladatelju Janiju Golobu naročil skladbo Krpanova kobila za ženski zbor. In kot se za resnega zborovodjo spodobi, je uvrstil še lastno skladbo So ptičice zbrane za ženski zbor in bariton solo, ki ga bo odpel sam. Spomnil se je še, da je moderno, če v spored vključiš kakšno zabavno skladbo. Ker je ni našel, je pri Gallusovem motetu nadomestil besedilo z zlogi du-ba-du.
Potrebno je bilo le še pravilno razporediti skladbe v koncertni spored, ki je bil po treznem premisleku videti takole:
SPORED
Jakob Petelin Gallus / S. Kanjuh:
Lamentatio quinta (OM:2/21) – dvozborje ……………………………………………………… mešani zbor
(Kakor prežav medved mi je bil, kakor lev v zasedi …)
Anton Lajovic:
Medved z medom (O. Župančič) …………………………………………………………………….. mešani zbor
(Skoči brate na medveda)
Radovan Gobec:
Pogovor ptičke z mrtvim partizanom (V. Albreht) …………………………………………… mešani zbor
Lucijan M. Škerjanc:
Prva od »Treh kmetiških« (F. Zbašnik) ………………………………………………………….. mešani zbor
(Ej, škrjanček dobra volja …)
Ubald Vrabec:
Umetnost (R. Bordon) ………………………………………………………………………………….. mešani zbor
(Občudoval je pav svoj rep)
Rihard Orel:
Ena ptička priletela (ljudska iz Benečije) ……………………………………………………….. mešani zbor
Peter Jereb:
Moj deklič (I. Albreht) ………………………………………………………………………………….. moški zbor
(Jaz pa vem, kako ptičice pojo)
Hrabroslav Volarič:
Eno devo le bom ljubil (S. Gregorčič) …………………………………………………………….. moški zbor
Jakob Jež:
Šmentana muha (slovenska ljudska) ………………………………………………………………. ženski zbor
Anton Kosi:
Kósova gostija (slovenska ljudska) – s kalvirjem …………………………………………….. ženski zbor
(Pojdmo na gostijo, ki jo imajo ptiči)
Jani Golob:
Krpanova kobila (F. Levstik) *praizvedba ……………………………………………………… ženski zbor
(pri klavirju Slavomir Kanjuh)
Slavomir Kanjuh:
So ptičice zbrane (slovenska ljudska) *prva izvedba ……………………………………….. ženski zbor
(bariton solo Slavomir Kanjuh)
(Prispevek je bil prvič objavljen v tiskani izdaji Naših zborov 2005, letnik 55, št. 2–3.)
