V prvi polovici aprila je celjske dvorane, ulice, trge in nazadnje še športno dvorano zopet preplavilo mladinsko zborovsko petje. Če smo lansko leto po šestih letih lahko ponovno prisluhnili domačim, slovenskim mladinskim zborovskim zasedbam na državnem tekmovanju, pa so se tem letos pridružili še zbori iz tujine. Dvanajst zborovskih zasedb je tako oblikovalo 36. Mednarodni mladinski pevski festival Celje 2025, ki ga je tudi letos organiziral Zavod Celeia iz Celja v sodelovanju z Mestno občino Celje.
Prvi del festivala je bil namenjen Mednarodnemu tekmovanju mladinskih, dekliških in mladinskih mešanih zasedb, ki jim je zavzeto prisluhnila mednarodna strokovna žirija. Sestavljali so jo: slovenska dirigentka Maja Cilenšek, večkratna zmagovalka mednarodnih tekmovanj, na katerih je sodelovala z Dekliškim zborom GŠ Koper in Mladinskim zborom iste ustanove. Je tudi dobitnica nagrade Ministrstva za šolstvo RS za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu. Karmina Šilec je tako doma kot v tujini poznana kot multidisciplinarna ustvarjalka in umetniška vodja zbora Carmina Slovenica, ansambla Kebataola in Novoglasbenega gledališča Choregie. Je dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Avstrijski dirigent Stefan Kaltenbök predava na Glasbeni gimnaziji in na Univerzi Antona Brucknerja v Linzu, Švicar Christian Klucker pa je gostujoči dirigent na Akademiji za glasbo v Baslu in dirigent Švicarskega mladinskega zbora. Predsedovanje omenjeni komisiji je organizator zaupal dirigentu Zbora Slovenske filharmonije in profesorju na ljubljanski Akademiji za glasbo, Sebastjanu Vrhovniku.
Festival so 3. aprila odprli Otroški zbor in člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Martine Burger z deli nekdanjega dirigenta zbora, skladatelja Janeza Bitenca, ob njih je na uvodnem koncertu festivala nastopil še lanski zmagovalec državnega tekmovanja, Dekliški zbor Gimnazije Celje, ki ga vodi David Preložnik. Zbrane je z besedami ministrice Aste Vrečko pozdravil predstavnik Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, slovesnost pa je posnela tudi snemalna ekipa RTV Slovenija.
Lepa raven tekmujočih
Na prvem tekmovalnem koncertu se je predstavilo šest mladinskih zborov iz Slovenije, med njimi tokrat ni bilo tujega predstavnika. Pokazali so lepo raven muziciranja in raznovrstne programe, v katerih je bilo veliko zanimivih del mlade slovenske skladateljske generacije. To so bile skladbe Toma Varla, Tineta Beca, Tadeje Vulc, Nane Forte, Mateja Kastelica, Aneja Černeta in Federice Lo Pinto, med njimi pa tudi skladbe Katje Gruber in Uroša Kreka, vse zelo zanimive in precej zahtevne. Žirija je ocenila, da se je najbolje predstavil MPZ OŠ Franceta Bevka iz Tolmina, ki ga vodi Barbara Kovačič. To je bil najvišje ocenjeni zbor tekmovanja, žirija mu je podelila 94,7 točke in več posebnih priznanj, med njimi nagrado za izvrstno izvedbo zahtevne skladbe Aneja Černeta Uspavanka. Na drugem mestu je bil MPZ OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana Šentvid, z zborovodkinjo Nadjo Janežič. Ta je poleg 92,3 točke prejel še več posebnih priznanj, med katerimi je bila nagrajena izvedba zanimive skladbe Tadeje Vulc, Velikani Ajdi. Med zlate mladinske zbore je žirija umestila tudi MPZ Glasbene matice Ljubljana, ki ga vodi Irma Močnik. Ostali trije zbori, MPZ Mavrica OŠ Tišina (zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič), MPZ OŠ Šempeter v Savinjski dolini (zborovodkinja Katja Florjančič) in MPZ OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja (zborovodja Vid Čadež) so prejemniki srebrnega priznanja.
Na drugem tekmovalnem nastopu so se med seboj pomerili dekliški in mladinski mešani zbori. Med dekliškimi je posebej navdušil zbor petdesetih deklet iz Prage z imenom Praška kantilena. Nastopil je z dvema dirigentoma, Anno Marie Lahodovo in Ondřejem Lhotko. Žirija mu je dodelila 93 točk, s posebno nagrado je zbor nagradilo tudi občinstvo. Med zlate zbore se je poleg tega umestila italijanska dekliška komorna zasedba Vokalna skupina Garda Trentino iz Rive del Garda in Trenta, ki ga vodi Enrico Miaroma.Tudi ta je prejela posebno nagrado, in sicer za zanimivo izvedbo skladbe Faragubin Pietra Ferraria, nagrajen pa je bil tudi njihov korepetitor Antonio Vicentini. V kategoriji dekliških zasedb je nastopil še Zbor vokalnega studia Horos iz srbske Ćuprije (zborovodkinja Jelena Stojanović Kačavenda), ki je prejel bronasto priznanje.
V kategoriji mešanih mladinskih zborov so nastopili trije zbori, najuspešnejši je bil slovenski predstavnik, MeMPZ I. gimnazije v Celju z zborovodjo Tomažem Marčičem, ki si je prislužil zlato priznanje, nemški Die Primaner iz Berlina (zborovodja Jan Olberg) je dobil srebrno, madžarski VVV Vokal iz Veszpréma (zborovodkinja Agnes Erdélyi) pa bronasto priznanje.
Več kot le spremljevalni dogodki
Vsi tekmujoči zbori so po opravljenem tekmovalnem nastopu zapeli še na ulicah in trgih starega mesta, kjer so jim prisluhnili mimoidoči. Ta del festivala je organizator simpatično poimenoval Pesemca oz. Minutka za pesem, zbori pa so zapeli tudi drug drugemu, in sicer v dvorani Celjskega doma program po lastni izbiri. In kar je posebej zanimivo, predstavili so se tudi člani strokovne žirije. Seveda ne s petjem, pač pa z delavnicami, ki so jih izvajali v sodelovanju s študenti ljubljanske Akademije za glasbo: Christan Klucker se je izkazal kot izjemen izvajalec s telesnimi tolkali, delavnica Stefana Kaltenböcka je bila ubrana na temo kreativnega vadenja ter inovativnih metod upevanja, ki bodo pevske vaje naredile zabavnejše, Sebastjan Vrhovnik pa se je posvetil prepletu glasbe in govora, svojo delavnico je poimenoval Govorjena glasba.
Maja Cilenšek je na delavnici s slušatelji izvedla dve manj znani skladbi tržaškega skladatelja, Prešernovega nagrajenca Pavleta Merkuja, in tako več kot nazorno predstavila skladateljev sodobnejši glasbeni izraz. Dekan ljubljanske Akademije za glasbo pa je spregovoril o svojem pred kratkim izdanem priročniku za vodenje zbora z naslovom Vademecum zborovskega dirigenta, ki je na voljo tako v tiskani kot tudi digitalni različici.
MPF Celje v izjavah
Anna Marie Lahodova in Ondrej Lhotka: »Smo zbor glasbene šole, na kateri poje 500 otrok. Tu je nastopil eden od dveh koncertnih zborov. Na tem tekmovanju smo pred leti že nastopali in bili vedno zadovoljni. Dekleta rada pojejo sodobne skladbe čeških avtorjev, tudi sodobne priredbe čeških ljudskih pesmi. Skladbam iz obdobja romantike se raje izogneva, zdijo se nama za mlade interpretacijsko prezahtevne.«
Nadja Janežič: »Skladba Velikani Ajdi Tadeje Vulc je precej zahtevna, Otroci jo imajo vseeno radi, vesela sem, da smo jo lahko predstavili. Pomembno se mi zdi, da na tekmovanju s svojim programom nekaj sporočimo, da pokažemo različne spektre naših glasov in značajev ter da pri tem uživamo. Občasna tekmovanja so koristna, ker je zaradi njih motivacija večja, aktivnost na vajah pa bolj usmerjena.«
Enrico Miaroma: »Pevska skupina obstaja tri leta, vsa dekleta prihajajo iz odličnega otroškega zbora. V tej zasedbi smo že velikokrat zmagali na nacionalnih tekmovanjih pa tudi izven Italije. Z rezultatom smo tudi tokrat zelo zadovoljni, saj smo komorna zasedba, ki se je tu pomerila z velikimi zbori. Všeč mi je bilo, da smo se po tekmovanju lahko pogovorili s člani žirije, včasih potrebuješ nasvet ali pa zgolj potrditev.«
Tomaž Marčič: »Naš zbor ima že kar lepo tradicijo, obstaja že več kot 70 let, a z novimi pevci je treba začeti vedno od začetka. Za nami so zahtevni projekti, kantata Tadeje Vulc Rojstvo luči in sodelovanja z Zborom SF v Duruflejevem Rekviemu. Veseli smo, da je žirija v nas prepoznala presežek, na tem programu bomo še gradili in se jeseni podali še na kakšen festival v tujino, tudi zato, ker menim, da je zasedba obetavna.«
Irma Močnik: »Smo pravzaprav operni zbor, že nekaj let pripravljamo mladinske operne predstave. Letos smo imeli med dvema opernima produkcijama dva meseca časa, pa smo se odločili sodelovati na tekmovanju. Temu pravim ‘pevska higiena’, ki nas je vodila v drugačne pevske zahteve, vrednote in ideale. To je vedno dobrodošlo. Z rezultatom smo zadovoljni.«
Jan Olberg: »Člani zbora obiskujejo umetniško gimnazijo Georg Friedrich Haendel v Berlinu. Sodelovali so že na številnih tekmovanjih po Evropi, v Izraelu in v ZDA. Lansko leto so na festivalu Young Bohemia osvojili zlato medaljo.«
Alenka Brulc Šiplič: »Prihajamo iz majhnega kraja v Prekmurju. Na naši šoli je tradicija zborovskega petja kar dolga, otroci radi hodijo na vaje, tudi dodatne. Z rezultatom sem zelo zadovoljna, saj gre za mednarodno tekmovanje, kjer so zahteve visoke. Rada vključujem novejša dela v naš program, tudi skladbe skladateljic, tokrat sem izbrala deli Nane Forte in Tadeje Vulc.«
Katja Florjančič: »Zbor se kar pogosto udeležuje tekmovanj, lani smo uspešno nastopili na celjskem državnem tekmovanju. Večkrat zapojemo ob spremljavi različnih inštrumentov, tokrat sta se pevcem poleg pianistke pridružili tudi dve violinistki.«
Vid Čadež: »Zbor je že večkrat nastopil na tekmovanjih, lani so s prejšnjim zborovodjo zapeli tudi tu, na državnem tekmovanju, skupaj pa smo tekmovali prvič. Menim, da so dali vse od sebe in se kar dobro izkazali.«
Jelena Stanojević Kačavenda: »Članice zbora so vse učenke solopetja Glasbene šole Dušan Skovran. Kot zborovska zasedba delujejo dve leti, izvajamo predvsem dela srbske glasbene tradicije.«
Agnes Erdelyi Zbor obstaja več kot 20 let, v njem poje 50 otrok in mladih od 12. do 20. leta in predstavljajo podmladek odraslega zbora, ki ga vodi ista dirigentka.
Sebastjan Vrhovnik je bil v imenu strokovne žirije s tekmovanjem zadovoljen: »Slišali smo veliko dobrih zborov in zanimivih programov. Zbori so se večinoma odločali za dela 20. in 21. stoletja, pogrešali smo več skladb starejših obdobij, žal pa so prav zbori z raznolikim programom pokazali največ pomanjkljivosti. Žirija je bila zelo poenotena pri ocenjevanju, tuja žiranta sta bila prijetno presenečena nad kakovostjo našega mladinskega petja in menita, da smo lahko iskreno ponosni. V umetniškem odboru smo se odločili, da bomo svoje mnenje zborovodjem ponudili v obliki razgovora, kar so z velikim veseljem sprejeli.«
Za atraktivni zaključek festivala pa še Zborovski BUM
Leta 2017 je Zavod RS za šolstvo na mariborskem stadionu organiziral zadnji veliki zborovski BUM. Udeležilo se ga je 7000 pevcev iz vse Slovenije. Dve leti pozneje so, kot pove dr. Inge Breznik, višja svetovalka za področje glasbe na Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, želeli nadaljevati s to tradicijo, a se je kot strela z jasnega pojavila korona. Množično petje seveda ni bilo več zaželeno. Ko se je pandemija umirila, so organizirali manjše, območne BUM-e, zdaj pa je prišel čas za tisto pravo, množično prireditev, kot so si jo na Zavodu zamislili že pred leti. Zaradi obnove mariborskega stadiona se je prireditev preselila v Celje, kjer sta mestna občina in zavod Celeia pokazala dovolj razumevanja in interesa za organizacijo te množične pevske prireditve. V Celje so že dopoldne pripotovali prvi pevci, kaj kmalu se je na tribune dvorane Zlatorog postavilo vseh 5000 otrok oz. 155 zborov z vseh koncev Slovenije, na levo tisti v belih majicah, na sredino tisti v modrih in na desno rdeči, v barvah slovenske zastave torej, na samo igrišče pa je organizator postavil še Pihalni orkester Glasbene šole Celje z dirigentom Gašperjem Salobirjem. Najprej je bilo treba temeljito zvaditi vse, kar mora vedeti dober zbor, poleg intonacije tudi, kdaj ploskati in navdušeno vzklikati, pa tudi kdaj iz žepov potegniti telefone in prižgati svetilke na njih.
Potem pa zares! Nastopajoče in občinstvo je pozdravila predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, mladi pevci pa so zatem zapeli pesmi uveljavljenih slovenskih avtorjev od Habetove Poje vam mladost pa do Čopijeve Sanje naj te vodijo. Pozdravnemu nagovoru župana Mestne občine Celje Matije Kovača je v tem čarobnem okolju sledila še svečana podelitev nagrad Mednarodnega pevskega festivala. Podelil jih je umetniški vodja festivala Nenad Firšt. Tuji gostje, udeleženci letošnjega tekmovanja, so bili nad našo množično prireditvijo navdušeni in očarani. Dogodek je sklenila vedno zelena Dan ljubezni Tadeja Hrušovarja v priredbi Sama Ivačiča.
O pripravah na to množično pevsko prireditev je organizatorica in pobudnica Zborovskega BUM-a, dr. Inge Breznik, povedala naslednje: »Projekt je organizacijsko zelo zahteven, pripravljamo ga tako rekoč vse leto. Sodeluje velika ekipa ljudi, poleg glavnih organizatorjev še vsi učitelji, zborovodje in njihovi pomočniki, spremljevalci, prostovoljci in vsi, ki skrbijo za red, varnost in potrebe takega števila otrok, to je res ogromna logistika. Ves trud je s pesmijo nagrajen, poplačan. Zborovska pesem je zdravilo za človeka, saj spodbuja pozitivno razmišljanje in krepi duha skupnosti, to pa je danes še kako potrebno.«
Tem besedam se je s svojim razmišljanjem pridružil tudi član organizacijskega odbora in gonilna sila festivala, David Preložnik: »Premalo se zavedamo, kako vsestranski vpliv ima lahko glasba, še zlasti zborovska na odraščajočega človeka. Prav zdaj, ko se soočamo z medvrstniškim nasiljem, bi se morali zamisliti in ugotoviti, kaj vse otrokom ponuja zborovsko petje. Vemo, glasba je lahko tudi terapija, je podrejanje skupnosti, je prilagajanje, je poslušanje drug drugega, nenazadnje pa tudi sprostitev. Prav tega danes manjka otrokom, to je tisto, kar danes otroci potrebujejo.«
Zavod Celeia in Mestna občina Celje se že pripravljata na naslednji Mladinski pevski festival, ki bo obeležil 80-letnico obstoja in poslanstva, ki ga goji in razširja vsa ta leta. Obljubljajo nekaj novosti, pestro in zanimivo dogajanje, ki bo – vsaj upajo tako – navdušilo nastopajoče, poslušalce in tiste, ki se morda premalo zavedajo pomena te dejavnosti v razvojnem procesu današnjih generacij otrok.
