Foto: arhiv tekmovanja
Prireditev, ki se je tokrat odvijala drugič, in sicer med 22. in 26. oktobrom 2014, je edina te vrste na Severnem Irskem. Kot pove njen direktor Donal Doherty, so jo oblikovali po vzoru podobnega festivala v Corku na skrajnem jugu otoka z namenom dviga ravni zborovskega petja v tej državi. Festival tako obsega nacionalno tekmovanje, mednarodno tekmovanje, različne delavnice in seminarje ter koncerte oziroma nastope gostujočih ansamblov. Prireditve se je letos udeležil Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem z zborovodjo Ambrožem Čopijem, ki je v Derry pripotoval na povabilo organizatorja; Donal Doherty je namreč pred časom obiskal naše mednarodno tekmovanje v Mariboru in tam veliko dobrega slišal o zboru, od tod odločitev o uradnem povabilu. Seveda pa to ne pomeni, da se tekmovanja ne morejo udeležiti tudi zbori, ki niso izrecno povabljeni. Letos so v mednarodni konkurenci poleg slovenskega nastopili še zbori iz Nemčije, Češke, Poljske, Walesa, Severne Irske in Irske.
Nacionalno tekmovanje obsega več kategorij, poleg kategorije mešanih, moških in ženskih zborov še t. i. kategoriji gospel in sakralna glasba. Izkazalo se je, da so irski zbori na razmeroma nizki kakovostni ravni – vsi udeleženci so sicer prejeli med 82 in 87 točk, vendar pa bi težko rekli, da veljajo na nacionalnem tekmovanju enaki kriteriji kot na mednarodnem. Strokovno žirijo, ki ocenjuje tako na enem kot na drugem, sestavlja pet strokovnjakov, trije domači, letos so bili to Škot Christopher Bell, Irka Mairead Hurley in Anglež Greg Beardsell, ob njih pa še dva tujca, tokrat Estonec Aarne Salueer in Norvežan Ragnar Rasmussen, ki ju slovenski pevci že dobro poznajo. Oba sta pripravila v okviru irskega festivala tudi seminarje in predavanja, Ragnar Rasmussen pa je v sodelovanju z zborovodkinjo Uršo Lah in zborom Utopija in realnost nastopil tudi kot koncertant oziroma dirigent. Zbor Utopija in Realnost je bil kot izvrsten mednarodni pevski ansambel deležen posebne pozornosti organizatorja, med gostujočimi pa sta bili tudi svetovno uveljavljeni zasedbi The Swingle Singers in pa The Sixteen.
The Sixteen
Foto: arhiv tekmovanja
Ragnar Rasmussen z zborom Utopija in realnost
Foto: arhiv tekmovanja
The Swingle Singers
Foto: arhiv tekmovanja
Festivalsko dogajanje poteka v St. Columb’s Hall v starem mestnem jedru, v okolici katere so zbori tudi nastanjeni. Organizator vselej poskrbi za natančne urnike in brezhibna navodila, kljub temu da je mogoče vse poti opraviti peš, so izjemno razumevajoči in se vestno prilagajajo vremenskim razmeram, ki so v tem času pač po irsko muhaste. Slovenski zbor je bil nastanjen St’Columb’s Park House, vili s prekrasnim parkom, kakih 15 minut hoda do koncertnega prizorišča, kjer je imel tudi enega od predvidenih nastopov v sodelovanju z domačimi pevskimi ansambli (o kakovosti teh ne bi veljalo izgubljati besed).
Tekmovanje se je za naš zbor odvilo izredno ugodno. Strokovna žirija se je – kot je pojasnil Ragnar Rasmussen – enotno odločila, da prvo mesto dodeli slovenskemu zboru. Za izvedbo skladb Gabriellija, Rheinbergerja, mladega primorskega skladatelja Andreja Makorja in Litvanca Miškinisa je prejel 90 točk. Drugo nagrado si je prislužil poljski zbor Univerze Maritime Szezenin, tretjo pa nemški Kammerchor Alumni iz Heidelberga.
APZ Univerze na Primorskem
Foto: arhiv tekmovanja
Foto: arhiv tekmovanja
Foto: arhiv tekmovanja
Pa še beseda, dve o kraju in praktični napotki za zbore ali posameznike, ki bi se želeli udeležiti festivala: Derry ali Londonderry je ob Belfastu drugo največje mesto na Severnem Irskem, natančneje, na skrajnem severu otoka, ki je, kot vemo, razdeljen na Republiko Irsko in Severno Irsko; ta je del Združenega kraljestva, zato se mora turist, ki prihaja na ta del otoka, opremiti z britansko valuto, za razliko ob Republike Irske, kjer je uradna valuta evro. Poleteli boste, seveda, z Ryanairom, ki je irska letalska družba in kot vemo, najugodnejša (hkrati pa organizator krije tudi stroške prevoza od letališča v Dublinu do Derryja), pili boste pivo Guinness, ki je njihova nacionalna pijača, a ni poceni, v avtobus boste vstopali z leve, vozili se boste po levi, celo tekoče stopnice v veleblagovnicah in na letališču gredo v nasprotni smeri. Ljudje so prijazni, zelo organizirani, natančni in urejeni. Hrana – ne ravno po našem slovenskem okusu, vendar sprejemljiva, vreme v tem času tipično irsko: dež osemkrat na dan, mrzlo in turobno.
Vsekakor vredno udeležbe, a ni da bi se zanašali na to, da Irska nima pevske tradicije, organizator se prav dobro zaveda, kaj je dobro in kaj ne, in si prav zavzeto prizadeva, da je raven mednarodnega tekmovanja primerljiva z ostalimi velikimi zborovskimi tekmovanji v Evropi.
Piece bridge (Most miru) v Derryju
Foto: Branka Kljun
