Občutek množičnega petja v Gallusovi dvorani je bil »preprosto odličen«

Včeraj, 14. decembra 2025, smo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ponovno lahko doživeli Potujočo muziko 2025 – največji mladinski zborovski dogodek Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Na koncertu združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev svetovnega dneva zborovske glasbe se je kljub bolezni na odru zbralo blizu 400 mladih pevcev z vseh koncev Slovenije.

JSKD že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja še posebno pozornost. Mogočen zven združenega zbora se je občinstva znova močno dotaknil. V eni od točk večera pa so zapeli prav vsi zbrani – poleg pevcev še starši, spremljevalci, učitelji in gostje – in dvorana je za trenutek postala en sam velik zbor, ki ga je sestavljalo več kot 1000 glasov. Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko dejavnost, je poudarila, da zborovsko petje temelji na občutku skupnosti in harmonije, preplet med njima pa je po njenem tisto, kar vsi iščemo.

Na 7. Potujoči muziki v Cankarjevem domu je nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – skoraj 400 pevcev, ki se je na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa so na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto in prvič pod vodstvom Davida Bandelja in Damijana Močnika, ki je po vaji z zborom povedal, da je vodenje približno400 mladinskih glasov vedno posebno doživetje – čeprav v tej vlogi ni prvič. Ključna je velika mera potrpežljivosti, saj je treba najprej vse pevce »spraviti na skupni imenovalec«. Ko se to zgodi, pa je pravi užitek usmerjati tako veliko zasedbo do dobrega rezultata. Dodal je, da so glasovi mladih še v razvoju, a se kljub temu jasno sliši, da jih je ogromno, zato je zborovski zven mogočen in za vse – pevce, dirigenta in poslušalce – res posebno zvočno doživetje.

Potujoča muzika, prvič izvedena leta 2011, k nam pripotuje vsaki dve leti. Koncert v počastitev Svetovnega dneva zborovskega petja (druga nedelja v decembru) vključuje sporočilo praznika – solidarnost, mir in razumevanje. S tem dopolnjuje umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način.

Spored so sestavljale skladbe razdeljene v štiri tematske sklope in pretežno slovenskih skladateljev, ki so popeljale v svet umetnih in ljudskih pesmi ter pričarale čarobno vzdušje božičnega časa. Prav tako pa smo imeli možnost slišati prvo izvedbo Odkod Sama Ivačiča in Štiri šempjaste Andreja Makorja.

Mladi pevci se na koncert pripravljajo pod vodstvom svojih šolskih zborovodij, na odru Gallusove pa sta jih povezala dirigenta David Bandelj in Damijan Močnik. Dogodek vsako leto poteka v netekmovalnem duhu in mladim omogoča redko priložnost – izkusiti radost skupnega muziciranja v najlepšem pomenu besede.

Ob tem velikem mladinskem pevskem dogodku je direktorica JSKD, mag. Mojca Jan Zoran, v svojem nagovoru poudarila, da je Potujoča muzika zaključni koncert velikega projekta, ki povezuje vso Slovenijo – številne šole in na stotine mladih pevcev – ter hkrati del mednarodnega praznovanja Svetovnega dneva zborovske glasbe. Ob tem je izpostavila, da dogodek ni le »koncert«, temveč praznik slovenske mladinske zborovske glasbe in petja.

V ospredje je postavila ravnateljice in ravnatelje, ki kulturi odpirajo prostor v šolah, zborovodkinje in zborovodje, ki mladim odpirajo vrata glasbe, ter mlade pevke in pevce, ki s petjem soustvarjajo mladostno harmonijo – tudi harmonijo naše skupne prihodnosti. Poudarila je tudi, da si bomo na JSKD še naprej prizadevali graditi prostor za kakovostno zborovsko petje, sodelovanje, učenje in dostopnost kulture po vsej Sloveniji, ob koncu pa se zahvalila ekipi JSKD in vsem sodelujočim ter mladim zaželela: »Želim vam, da potujete z muziko skozi vse življenje, ker je to vredno, ker je zato življenje lepše, bolj ustvarjalno, bolj vključevalno, bolj sodelovalno in seveda tudi bolj veselo. Naj bodo umetnost, glasba in kultura stalnice vašega vsakdana.«

Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko glasbo na JSKD, je ob letošnji Potujoči muziki izpostavila: »Potujoča muzika je enkratna priložnost za uživanje ob kakovostni glasbi, pa tudi doživetja moči in posebne energije skupnega petja umetniško dejavnih mladostnikov. Pogosto se namreč dogaja, da so mladi zgolj pasivni gledalci ali poslušalci raznolikih kulturnih programov. Pri Potujoči muziki pa je pristop ravno nasproten: mladi so dejavni, odgovorni člani zborovske skupnosti, ki z veliko potrpljenja in truda ustvarjajo nekaj lepega – pogosto tudi s premiernimi izvedbami novih skladb slovenskih skladateljev.

Za številne mlade pevce je Potujoča muzika tudi prvi in edini nastop v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, našim največjim in najuglednejšim koncertnim odrom, na katerem nastopajo vrhunski domači in mednarodni umetniki. Nastopiti na odru, ki sprejme več kot tisoč poslušalcev in gosti največje simfonične, operne ter druge glasbene dogodke, je za mlade izjemna čast in močna spodbuda za nadaljnje delo.

Ta posebna neponovljiva izkušnja jim razširi obzorja, jih poveže med seboj in pokaže, kako mogočno lahko zazveni mladinsko zborovsko petje, ko združimo moči.«

Blaž Hartman, učenec 1. osnovne šole in Glasbene šole Rogaška Slatina, pri svojem zboru poje približno štiri leta. Poudarja, da mu je petje v veliko veselje in da se je od učiteljev ogromno naučil. Kot prvi glas izpostavi, da lahko poje visoko, ter opiše, da je občutek množičnega petja na odru »preprosto odličen«. Nastop v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma mu pomeni zelo veliko, saj ga dojema kot priznanje zboru, kljub manjši tremi pa se veseli raznolikega repertoarja, ki so se ga morali naučiti.

David Bandelj je študiral klavir in violo na SCGV Emila Komela v Gorici, diplomiral in doktoriral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Univerzi v Ljubljani, dirigiranje pa je študiral s Hilarijem Lavrenčičem in Walterjem Lo Nigrom ter se nato izpopolnjeval na mojstrskih tečajih z različnimi dirigenti (Pfaff, Kuret, Detterbeck, Čopi, Kirschner). Leta 2013 je postal zborovodja Mladinskega zbora Emila Komela ter dobil več nagrad in priznanj na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih. Kot dirigent je sodeloval z orkestrom ArsAtelier in komornim orkestrom Nova iz Nove Gorice. Trenutno vodi tudi Moški zbor Mirka Fileja iz Gorice in študira zborovsko dirigiranje na konservatoriju v Benetkah. Redno je član žirij na tekmovanjih, predavatelj na delavnicah in seminarjih za mladinske zbore, občasno vodi različne projektne zborovske skupine in je član uredništva revije Glasba v šoli in vrtcu ter profesor slovenskega jezika in književnosti na Humanističnem liceju Simona Gregorčiča v Gorici.

Damijan Močnik je dolgoletni umetniški vodja glasbenih dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. V njem je zasnoval zborovsko piramido, ki je mednarodno prepoznavna. Je ustanovitelj in umetniški vodja Slovenskega otroškega zbora.  Od leta 1986 se ukvarja z zborovodstvom in je z zbori, ki jih vodi, osvojil številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Od leta 2003 vodi KZ Megaron iz Ljubljane, z njim pa je razvil prepoznavno koncertno dejavnost doma in v mednarodnem prostoru. Za svoje skladateljsko delo je prejel številne nagrade doma in v tujini, njegova dela so redno na sporedu poklicnih in ljubiteljskih zborov ter simfoničnih orkestrov. Za umetniško in pedagoško delovanje je prejel številne nagrade, tudi nagrado Prešernovega sklada. Zaposlen je kot izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za sakralno glasbo.