Plečnikova dediščina in najžlahtnejša zborovska glasba

Leta 2020 smo prvič lahko prisluhnili ciklu zborovskih koncertov Plečnik & a-cappella, ki ga je zasnoval organizator in umetniški vodja projekta Niko Houška oziroma podjetje im.puls art. Gledano z današnje perspektive, si težjega trenutka za uresničitev tako ambicioznega cilja ne bi mogel izbrati. Svet je stiskal krč pandemije, ki je zaustavil socialno in posledično tudi kulturno življenje. Preteklo jesen je po uspešni prvi sledila izvedba druge sezone. V septembru in oktobru je tako pet odličnih slovenskih zborov nastopilo na petih atraktivnih lokacijah, ki jih je arhitekturno zasnoval imenitni Jože Plečnik. O ciklu Plečnik & a-cappella smo se pogovarjali z organizatorjem, dirigenti in člani zborov, ki so pogumno in poglobljeno oblikovali tokratno izvedbo zborovskih koncertnih večerov.

Poslušalci so vztrajnost vseh udeleženih, tehtnost programov in dobre izvedbe tudi v letu 2021 nagradili s številčnimi obiski in s tem pevce in druge glasbenike spodbudili k nadaljevanju njihovega poslanstva. V prvi sezoni, ki je bila po besedah Nika Houška »pilotna«, je želel preveriti, ali je izvedba takšnega cikla možna. Odziv poslušalcev je bil pozitiven, koncerti so bili dobro sprejeti, kar mu je dalo zagona za nadaljevanje. »Druga izvedba je bila že bolj rutinirana. Umestitev Plečnikovih del na seznam Unescove naravne in kulturne dediščine poleti 2021 je dala projektu dodaten zagon. Občinstvu smo lahko predstavili več večjih vokalnih sestavov in odziv je bil odličen. Med lokacijami iz prve izvedbe naj omenim idilični vrt pred Plečnikovo hišo v Trnovem in unikatno Cerkev sv. Mihaela na Barju, med temi iz leta 2021 pa Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Za september v letu 2022, ko bomo praznovali 150. obletnico Plečnikovega rojstva, pa že pripravljamo prav poseben program.«

Pri tem še posebej poudarja, da je organizacija koncertov že v običajnih časih precej zahtevna. »Težko predvidiš vse okoliščine, ki lahko vplivajo na obisk nekega koncerta – od vremena pa vse do konkurenčnih dogodkov. S prihodom kovid obdobja pa je postala organizacija koncertov že skoraj adrenalinska izkušnja. Dolgoročno načrtovanje je izredno težko, velikokrat nemogoče. Nisem nameraval obupati. Želel sem pokazati, da lahko koncerte organiziramo varno za nastopajoče in publiko. Od organizacije koncertov živim. Poleg tega pa sem imel v mislih tudi nastopajoče glasbenike, ki to pandemijo zelo občutijo, kot na primer glasbenike, ki niso zaposleni v javnih zavodih ali ki ne poučujejo in so življenjsko odvisni od nastopov ter veliko bolj izpostavljeni,« je povedal Niko Houška.

Koncertna prizorišča kot vir navdiha

Pri ciklu Plečnik & a-cappella se povezujeta vokalna glasba in arhitektura Jožeta Plečnika. Poslušalci na koncertih doživljajo umetnost skozi oko in uho, vizualna izkušnja se dopolnjuje z akustično. Kriteriji, po katerih Niko Houška izbira nastopajoče vokalne sestave, so »tehnična dovršenost, umetniška kakovost in sposobnost, da pripravijo izviren program, ki se na zanimiv način spaja z arhitekturnimi danostmi. Ta povezava se je izkazala za posrečeno kombinacijo, ki je navdihnila izvajalce k snovanju inovativnih sporedov, oblikovanih posebej za te lokacije.« Ko izbere prizorišče, poskuša najti idealno zasedbo, ki se bo tako po velikosti, slogu in repertoarju, ki ga izvaja, najbolje prilegla zakonitostim lokacije. »Občinstvu želim predstaviti že uveljavljene vokalne skupine, ki so prisotne na sceni že dalj časa in izstopajoče mlajše zasedbe, ki so se izkazale z zanimivimi projekti. Program pričnemo sestavljati skupaj z umetniškimi vodji šele potem, ko so lokacije koncertov znane. Prav zaradi tega igrajo pomembno vlogo pri ciklu pravi oni in njihova sposobnost kreativnega prilagajanja koncertnega sporeda na arhitekturne danosti prostora,« sklene Niko Houška.Prav za vse zbore je izbira koncertne lokacije v zgradbah arhitekta Plečnika delovala kot vir navdiha za oblikovanje programsko edinstvenega zborovskega dogodka.

Uvodoma Ljubljanski madrigalisti s koncertom Makalonca – harmonija prijateljstva

Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki je septembra odprl koncertni cikel, je izbira koncertnega prizorišča močno nagovorila. Dirigentka Klara Maljuga se spominja, da jim je vreme šlo na roko in »komarji prav tako in v soju toplega in estetsko dovršenega sončnega zahoda smo izvedli romantično generalko na vrtu Plečnikove hiše ob trnovski cerkvi. Tega koncerta smo se zelo veselili, bil je prvi v novi sezoni 2021/22. Velika odlika cikla je v tem, da avtorje sporeda spodbudi k raziskovanju in iskanju povezav med glasbo, življenjem, arhitekturo, usodo … Mi smo pod drobnogled vzeli navdihujoče sodelovanje med Jožetom Plečnikom in sosedom – trnovskim župnikom in pisateljem Franom Saleškim Finžgarjem. Sodelovanje dveh intelektualno tako plemenitih oseb je med drugim tudi v arhitekturnem smislu obrodilo veliko sadov: cerkvico sv. Mihaela, nekaj obnovitvenih del na trnovski cerkvi, spomenike padlim borcem … Sad njunega prijateljevanja je bila tudi najbolj estetska med sosedskimi ograjami – ograja, ki je ni.«

Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti je spored osnoval na treh področjih njunega sodelovanja, poleg dveh vidikov Plečnikovega arhitekturnega ustvarjanja, so v umetniški okvir sporeda vključili tudi njegovo udejstvovanje z grafično obogatitvijo Finžgarjeve knjižice Makalonca. »Vsako od področij je predstavil avtor veznega teksta in povezovalec koncerta, etnolog, folklorist, radijski napovedovalec in naš basist Ambrož Kvartič. Njegova interpretacija odlomka iz Makalonce je uvedla ljudski melos zbora. S kupom arhitekturnih dosežkov je povezal Plečnik-Finžgarjevo prizadevanje, da bi bila vera dostopna vsem,« in zato je sestav dodal venček sakralnih vokalnih skladb, med katerimi je bil tudi motet Locus iste Antona Brucknerja, skladbo, nastalo za blagoslovitev nove cerkve, kjer zbor v trenutkih tišine tik pred koncem preizkusi akustiko nove svete hiše. »Pomembnost prijateljevanja teh dveh intelektualcev za Slovenijo in njuno ‘pehanje’ naše kulture naprej smo okronali z vsemi kiticami Premrlove Zdravljice. Šele po koncertu smo se zavedali, kako izpopolnjeno doživetje je, ko skupaj spregovorijo vsi trije parametri: čas, vsebina in prostor. Lahko rečem, da smo se s sporedom poklonili tistemu, kar pride, preden se umetnikov svinčnik dodatke papirja: navdihu in sodelovanju. Dvema zelo pomembnima korakoma v procesu ustvarjanja. Želimo si, da bi se zavedali, kako pomembno je, sploh v današnjih dneh, če med seboj sodelujemo, se spodbujamo in smo drug drugemu v navdih,« za konec pove dirigentka Klara Maljuga.

Ingenium Ensemble gost v obeh sezonah

Mešanemu komornemu zboru Ljubljanski madrigalisti je v sredini septembra sledil nastop vokalne skupine Ingenium Ensemble. Tudi slednjo je prostor koncerta prevzel in spodbudil k pripravi izvirnega programa. V tej sezoni je v veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice izvedla nabožno-posvetni glasbeni spored V kraljestvu knjig. Izbor skladb je obsegal dela Claudia Monteverdija, Williama Byrda, Mauricea Durufléja, Petra Iljiča Čajkovskega, Stevana Mokranjaca in Oskarja Lindberga. V drugem delu pa se je usmeril predvsem na priredbe ljudskih pesmi iz različnih evropskih držav (Srbija, Velika Britanija, Nemčija) in izbral nekaj pesmi tudi iz domače zakladnice. Koncert je sklenilo delo Giovannija Gastoldija ter francoski srednjeveški napev in gregorijanski koral, ki ju je priredil umetniški vodja Blaž Strmole. Izpostavil je izvirno zamisel spajanja glasbe z arhitekturo Jožeta Plečnika, ki v slovenski kulturi predstavlja veliko novost in svežino. »Zborovske ustvarjalce spodbuja k novim umetniškim izzivom. Izbor skladb je temeljil predvsem na značaju in odmevnosti samega prostora, pa tudi njegovem velikem kulturnem in arhitekturnem pomenu. Za mesto nastopa smo ob seznanitvi s prostorom in preizkusu akustike izbrali osrednji most, ki se pne nad čitalnico, kjer je sedelo občinstvo. Naša neobičajna postavitev je močno vplivala na edinstveno zvočno sliko, v kateri smo uživali tako izvajalci kot poslušalci. Nabožne skladbe so v izvrstnih akustičnih pogojih ohranile izvirno poduhovljenost in globino, hkrati pa bolj poskočne posvetne skladbe niso utrpele na svoji gibkosti in jasnosti. Nastop v veliki čitalnici NUK nam bo prav tako kot lanski koncert v Cerkvi sv. Mihaela na Barju zaradi prostorske svojevrstnosti in izjemne povezanosti z občinstvom gotovo ostal v lepem spominu.«

10. obletnica Carmen manet in koncert z naslovom Pesem ostane

Konec septembra 2021 je na tretjem zborovskem koncertu v atriju Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani nastopil Ženski pevski zbor Carmen manet. Na oder se je zbor vrnil po več kot letu dni premora. V letu 2021 je praznoval svojo 10. obletnico, ki ji zaradi razmer ni uspel nameniti dostojnega časa in prostora. »Posebej radi sodelujemo s čudovitimi slovenskimi in tujimi ustvarjalci, ki si skupaj z nami drznejo bogatiti zborovsko dediščino, in prav zato je bil ta koncert za nas posebnega  pomena,« pravi pevka Ana Bešter. Program je tudi ta zbor sestavil po ogledu čudovitega Plečnikovega atrija. »Z dirigentom Primožem Kerštanjem smo program sestavili glede na akustiko prostora, iz široke palete slogovno raznolikega programa pa smo posegli po zakladnici slovenskih ljudskih pesmi, se z glasbo naslonili na Plečnikov čas in tudi na brezčasno in večno moderno arhitekturo, s skrbno izbranimi modernejšimi zborovskimi toni, ki so se izvrstno zlili v enkraten glasbeni dogodek.« Ana Bešter in Primož Kerštanj poudarjata, kako pomembna je organizacija tovrstnih koncertov v trenutnih razmerah in izrekata tudi v imenu vseh pevcev pohvalo organizatorju. »Tovrstne iniciative so izredno pomembne in spoštovanja vredne, njihova realizacija pa je vse prej kot enostavna, zato bi čestitali organizacijski ekipi, na čelu z Nikom Houško, za izjemno idejo združitve slovenskih arhitekturnih presežkov in kvalitetne zborovske glasbe ter za voljo, energijo in pogum za izvedbo cikla.«

Zadnji koncert APZ Tone Tomšič z dirigentko Jerico Bukovec

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je nastopil kot četrti v ciklu Plečnik & a-cappella. Koncert je poimenoval Srednjeveška glasba iz Rdeče knjige samostana Montserrat. Koncertno prizorišče tega zbora pa je bila Cerkev sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. Za APZ Tone Tomšič je bil to zadnji nastop v sezoni 2020/21 in zadnji koncert z dirigentko Jerico Bukovec, ki je zbor vodila od oktobra 2015. Sedanja in nekdanja predsednica zbora, Urška Fajdiga in Tisa Mrhar, sta dejali, da je zbor »pod njenim umetniškim vodstvom rastel in se razvijal, predvsem pa doživel mnogo lepih trenutkov, zato so pevci in pevke koncert posvetili spominom na vse pretekle sezone.« Na začetku je zazvenel brezčasni motet Ecce quomodo moritur iustus Jacobusa Gallusa, »ki ga je zbor izdelal v zadnji sezoni, večinoma prek Zooma, zato je bila izvedba v živo še toliko dragocenejša,« sta poudarili. V nadaljevanju so sledile sakralne skladbe 20. stoletja, ki jih je zbor v zadnjih šestih letih najraje izvajal. Skladbo Factus est repente Jamesa MacMillana je želel predstaviti na Mednarodnem zborovskem tekmovanju Béla Bartók v Debrecenu, »ki pa je bilo žal odpovedano,« se spominjata pevki. »Kratkosapna miniatura Let him kiss me iz cikla Four Songs of Love Svena Davida Sanströma nas vedno znova presune. Ubi caritas Maurica Durufléja spada v sakralni železni repertoar, prav tako The coversion of Saul Z. Randalla Stroopa, ki pripoveduje biblijsko zgodbo o Savlovi spreobrnitvi. Po zgodbi iz Stare zaveze je ustvarjen udaren gospel Daniel, Daniel, Servant of the Lord ameriške skladateljice Undine S. Moore.« Solistična dela sta odpela tenorist Miha Robnik Kračun in basist Lovro Kotnik. Skladbi Sonce že zahaja Josefa Gruberja in priredba Bachovega pogrebnega protestantskega korala skladatelja Knuta Nystedta Immortal Bach sta sklenili prvi koncertni vsebinski sklop.

Posebno pozornost je na tem koncertu APZ Tone Tomšič posvetil glasbi iz srednjeveškega manuskripta Llibre Vermell (Rdeča knjiga), ki je nastal okoli leta 1399 v samostanu na gori Montserrat v Kataloniji in med drugim vsebuje glasbene zapise desetih pesmi, posvečenih Mariji. Njihov izvor lahko iščemo v ljudski pesmi, gregorijanskem koralu, melodijah provansalskih trubadurjev in truverjev ter umetnem večglasju sočasne ars nove. Je ena redkih knjig, ki je preživela požar med pustošenjem Napoleonove vojske, po restavriranju pa so njegove platnice prekrili z rdečim usnjem. Pevci so pod vodstvom Barbare Kanc napevom dodali gib, za spremljavo ob kopijah glasbil, poznanih iz zgodnjega 15. stoletja, pa so poskrbeli priznani glasbeniki Janez Jocif, lutnjist Izidor Erazem Grafenauer, tolkalka Barbara Kresnik, flavtistka Una Košir in Tilen Udovič na fidlu. »Uspešen koncert je zagotovo eden najlepših načinov, da se zbor poslovi od odhajajočega dirigenta. V akustični in estetsko dovršeni Plečnikovi cerkvi, ki jo je napolnila publika, željna glasbe po tako dolgi tišini, je lahko zbor sproščeno in z veseljem muziciral ter tako ustvaril še zadnji spomin pod umetniškim vodstvom Jerice Bukovec,« zaključita Urška Fajdiga in Tisa Mrhar.  

Nemški in francoski biseri s Komornim zborom DEKOR za zaključek druge sezone

»Povabilo s strani g. Houške je prispelo dovolj zgodaj, da smo lahko za to priložnost pripravili povsem nov, svež programski spored,« pravi Tanja Rupnik pevka in članica umetniškega odbora Komornega zbora DEKOR, ki je zapel kot peti in zadnji v ciklu. Zbor se je na ta koncert začel pripravljati z dirigentko Petro Grassi, ki je po besedah Tanje Rupnik »oblikovala zanimivo zvočno fuzijo, primerno Plečnikovi arhitekturi in tako z združevanjem dveh umetnostnih vej zasnovala novonastalo celoto«. Ker so bile zaradi razmaha epidemije zborovske vaje prepovedane, dirigentka pa je težje prehajala meje, so v zboru »iskali različne načine in poti do uresničitve skupnega cilja, a na koncu vendarle sklenili, da obudimo predhodni projekt, ki bi luč sveta moral ugledati tik pred izbruhom epidemije«.

Leta 2019 je namreč zbor k sodelovanju povabil zborovodjo in tenorista Aca Aleksandra Biščevića, ki je za izhodišče programa izbral Mendelssohnova dvozborja, kot kontrast temu pa vključil francoska dela (Villette, Poulenc, Duruflé, Fauré, de Severac). »Čeprav je zbor večino priprav opravil pred epidemijo, smo bili do zadnjega v primežu negotovosti. Izbrani spored je zahteval mogočen zvočni korpus in učinek, posebno barvno noto pa so tu dodale še orgle. Nepogrešljiv doprinos orgelskih zvočnih nians je bil v rokah organista in historičnega izvajalca Tilna Bajca.« Koncert je potekal v Plečnikovi Cerkvi sv. Cirila in Metoda za Bežigradom. »Prostor se je izkazal tako arhitekturno kot tudi akustično kot izredno hvaležen. Marsikdo od nas je tu nastopil prvič in bil izjemno pozitivno presenečen nad zvočno estetskimi kvalitetami ambienta. Za nas, izvajalce, se je edino postavitev stranskih orgel izkazala kot nehvaležna, saj se je težje zvočno uskladiti z organistom.« Pred tem koncertom je zbor nastopal le v manjših zasedbah, v polni sestavi pa ne že več mesecev. Nastop v ciklu Plečnik & a cappella je »po dolgem času zboru ponudil možnost koncertiranja v celi zasedbi. Navdušenja in neučakanosti nismo skrivali ne na odru in ne v zaodrju. K dobremu vzdušju je prispevala polna cerkev poslušalcev, željnih vokalne glasbe in kulturnega doživetja. V imenu Komornega zbora DEKOR se zahvaljujem organizatorju Niku Houški. Kljub nestanovitnim in nepredvidljivim razmeram je vztrajal pri izvedbi festivala, ki tako plemenito opeva našo arhitekturno in glasbeno zapuščino ter ju združuje v najlepši možni obliki,« za konec pove Tanja Rupnik.

V letu 2022 obeležujemo 150 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Vlada je to leto razglasila za Plečnikovo leto, kar bo zagotovo spodbudilo organizatorja koncertnega cikla Plečnik & a-cappella k pripravi še bolj prazničnih zborovskih dogodkov. Pomembna spodbuda pa bo tudi za vse gostujoče dirigente, zbore, pevce in druge glasbenike, ki bodo tako lahko z glasbo še dodatno osvetlili pomen, vlogo ter izjemne humanistične in duhovne vrednote arhitektove dediščine.