»Moja vloga je bila to krhko zborovsko tkivo obdržati v stiku«

Do drevišnjega koncertnega trojčka prek predstavitve sodobne evropske notne literature, zvočnega sveta gregorijanskega korala, »startupov« v zborovstvu, razglasitve zmagovalcev Evropske nagrade za skladatelje 2020/21 in učenja brez not

Foto: Rok Majhenič, Janez Eržen, Tomaž Črnej, Tamara Domjanič

* Zapisani povzetki radijskih prispevkov na programu ARS nastajajo v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija. Oddajo 21. 7. 2021 je pripravil urednik Primož Trdan. Celotnim festivalskim poročilom lahko prisluhnete na https://ars.rtvslo.si/europa-cantat-2021/ vsak dan zjutraj ob 7.20 po Drugi jutranji kroniki in popoldne ob 16.00 v oddaji Svet kulture po Dogodkih in odmevih, oddaje pa so dostopne tudi v spletnem arhivu, kjer je objavljen spored vseh dnevnih radijskih oddaj.

Ljubljana, 21. julija 2021: EUROPA CANTAT LJUBLJANA 2021, 5. DAN

Peti dan festivala Europa Cantat ponuja tri koncerte v Cankarjevem domu: koncert Zbora Slovenske filharmonije, mednarodnega zbora EuroChoir in Dekliškega zbora sv. Stanislava ŠKG Ljubljana. Prvega in zadnjega je današnja oddaja Ars cantat tudi podrobneje predstavila, z zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič pa se je urednik Primož Trdan pogovarjal še o delu in pripravi zborov v nepredvidljivem času pred festivalom.

Trije zbori in pet dirigentov

Prvi koncert ob 17.00 v Cankarjevem domu pripravlja Zbor Slovenske filharmonije. Program si bosta delila dva dirigenta. Vsak bo z zborom ustvaril samosvojo zvočno krajino. Švedski dirigent in dober znanec slovenskega občinstva Gary Graden napoveduje zelo skandinavski, zelo švedski, morda kar stockholmski program, poimenovan V dihu sveta. Skladbe, ki jih je sam že izvajal ali celo naročil, želi deliti s pevci: najprej Te Deum Svena-Davida Sandströma, pomembnega in občudovanega skladatelja zborovske glasbe, sledilo bo delo Agnete Sköld Let your light come in nova skladba The breathing of the world Andersa Hilborga, svetovno znanega avtorja, ki piše za Losangeleške in Berlinske filharmonike. Program se bo zaključil še z enim delom Agnete Sköld, nekakšno himno poletju, in Graden upa, da bodo slovenski poslušalci ob glasbi te zelo posebne skladateljice uživali.

Drugi gost bo katalonski dirigent Josep Vila y Casañas, ki je pripravil glasbeno popotovanje z naslovom Ibero-ameriški okusi. Popeljal nas bo od Katalonije (Ferer), mimo Andaluzije s priredbo ljudskega napeva Al paño fino, mimo Kube in Argentine spet nazaj do Katalonije z glasbo Montsalvatgea. Sam pravi, da so želeli s takšno razdelitvijo med dva dirigenta doseči kontrast. Skladatelji severa imajo svojo svetlobo, skladatelji iz Španije in Latinske Amerike pa se ponašajo s samosvojim virom navdiha in načinom komunikacije. Izhajali so iz ideje, da dva dirigenta prineseta dve popolnoma različni zvočni krajini. Niso se pretvarjali, da bi iskali njuno enotnost, ampak ravno ta kontrast.

Ob 19.00 se, prav tako v Gallusovi dvorani, predstavlja EuroChoir, poseben zborovski projekt, ki združuje mlade pevce z različnih držav in spodbuja kulturno izmenjavo znotraj Evrope. Nastopil bo pod vodstvom Bernie Sherlock in Yuvala Weinberga.

Ob 21.00 pa bo v Cankarjevem domu še koncert Dekliškega pevskega zbora sv. Stanislava s Heleno Fojkar Zupančič. Zbor je po besedah Mihele Jagodic »vroča roba« na zborovskem področju ta hip in eden najprepoznavnejših slovenskih zborov v svetu. Slovijo po ustvarjalnih in iskrivih scenskih nastopih, mladostni radoživosti ter neverjetni koncentraciji in tonski točnosti.

Foto: Janez Kotar
Foto: zajem zaslona, Europa Cantat TV

Zahtevno delo in priprave pevcev

V pogovoru med sobotnim slovesnim odprtjem festivala in pričakovanjem sredinega koncerta je zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič najprej strnila vtise sobotnega nastopa.

»Z veseljem se spominjam otvoritvenega koncerta, ko smo po več kot letu in pol z Zborom sv. Nikolaja znova stopili na oder, in to ne na ‘kar en’ oder, ampak na oder največjega hrama kulture v Sloveniji, v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma. Bil je res poseben občutek, ko smo ponovno lahko stopili pred ljudi in jim dali, kar smo najbolje znali in zmogli v tistem trenutku. Koncert je bil za nas še posebej pomenljiv, saj smo se nanj pripravljali pod res posebnimi pogoji. Šele en mesec pred koncertom smo lahko začeli vaditi in za nas je bil to velik izziv, hkrati pa smo tudi hvaležni, ker nam je JSKD in programski odbor Europa Cantat zaupal, da nam je dal tako veliko in pomembno nalogo – nastop na odprtju festivala in biti povezovalni člen med vsemi nastopajočimi.«

Osvetlila je zahtevno delo in priprave pevcev – povrh vsega amaterskih pevcev, dijakinj – v nepredvidljivem času na koncert ob odprtju in na drevišnji koncert. »Z obema zboroma smo se na festival pripravljali na dolgi rok, vadili smo prek aplikacije Zoom. Vemo pa, kako je to: zborovodja oz. pevci lahko slišijo samo enega pevca naenkrat oz. samo sebe. In glede na to, da se je ves čas spreminjala oblika in program festivala, z Zborom sv. Nikolaja do zadnjega nismo vedeli, na kakšni prireditvi in v kakšni obliki bomo nastopili. Povabilo s takšnim programom je prišlo zelo pozno in program se je tudi do zadnjega spreminjal in oblikoval. Seveda to ni bilo enostavno niti za zbor niti zame. Ker so se nekatere stvari še sproti prirejale, ni bilo čisto jasno, ali bomo zmogli ali ne. Na koncu so se stvari iztekle pozitivno. Še nekoliko težja situacija je bila pri Dekliškem zboru sv. Stanislava, s katerim smo pripravljale celovečerni koncert. Kar nam ni pomagalo, je to, da smo šolski zbor in da smo z odprtjem modela C imele še večje težave in zato morale prek Zooma vaditi šele pozno popoldne oz. zvečer. V živo smo začele vaditi šele konec maja oz. v začetku junija, ko pa že nismo več imele ene generacije pevk, ki so se pripravljale na maturo. Cel zbor se je pod pravimi pevskimi pogoji lahko srečal šele pred enim tednom na šestdnevnih intenzivnih vajah, kjer smo dokončno oblikovale program in se pripravile na naš veliki koncert.«

O programu: »Predstavile bomo zelo raznolik zborovski program za visoke glasove. Žal smo v toku intenzivnih vaj ugotovile, da bomo morale noviteti Damijana Močnika Pradoživetja in Tineta Beca Rex Eris, napisani prav za nas, iz programa umakniti, saj enostavno ni šlo. Sicer pa bomo predstavile nekaj slovenskih ljudskih pesmi, znameniti motet Jacobusa Gallusa Pueri concinite, Čopijevo Ave Mario in čitalniško Divjo rožico Hrabroslava Volariča. V drugem delu posegamo bolj v svetovni zborovski repertoar in klasično zborovsko literaturo, npr. Thomas Jennefeld Noviori Ani, Patriquinova priredba kanadske ljudske za klavir in zbor. Predstavile bomo tudi spiritual Etno grave/Earthsong, ki je zelo zahteven, traja skoraj pet minut in je izziv za mlade pevke tudi zaradi načina petja. Bo pa še nekaj iz vokalnega popa, in sicer priredba skladbe Sing vokalne zasedbe Pentatonix s koreografijo, pa Ešenvadsa Only in sleep ter finska ljudska On suuri sut rantas autius in nekaj drugih del. Pri nekaterih skladbah bodo dekleta tudi plesala, kar je posebnost našega zbora, nekaj del izvajala brez dirigentke na odru. Upam, da bodo po vsem tem času, ko niso nastopala, in v tej zasedbi, v kateri pravzaprav niso še pela, kljub temu znala navdušiti s svojo energijo ter s petjem prevzeti oder, dvorano in poslušalce v njej.«

Europa Cantat je priložnost, da se učimo od boljših

O svoji vlogi zborovodje v koronavirusnem času Helena Fojkar Zupančič pravi: »Moja vloga je bila predvsem v tem, da sem to krhko zborovsko tkivo skušala obdržati v stiku oz. zbor pri življenju. Ni tako samoumevno, da so ti mladi pevci in pevke poleg vseh ur pouka prek elektronskih medijev prihajali na vaje in v polnosti sodelovali. Pri nekaterih zborih je šlo lažje, pri nekaterih težje, nekateri pevci so imeli tudi osebnostne težave, živijo v različnih okoljih, so različno opremljeni, za nekatere je bil pravi izziv, saj se je petje doma slišalo po celih stanovanjih, blokih, hišah, za kar je treba premagati kakšno frustracijo. Moja vloga je bila ta, da jih držim skupaj, da jih navdušujem, dajem upanje, da jim vedno znova pred oči prinašam naš cilj, in to je, da bomo spet kmalu skupaj peli – če ne jutri, pa pojutrišnjem, če ne pojutrišnjem, pa čez en mesec. Ni bilo enostavno, ker so vsem mojim zborom odpadli pomembni projekti, festivali, turneje, koncerti, kar je pravzaprav cilj našega delovanja – to, da gremo skupaj na oder, to, da se družimo in srečujemo.«

Europa Cantat je za oba vrhunska zbora v naglem kakovostnem vzponu prišel v odličnem trenutku. Kaj zboroma pomeni predstavitev na festivalu? »Ta predstavitev meni in zboroma pomeni potrditev in zaupanje v naše delo, zaupanje, da bomo kljub težkim pogojem zmogli program predstaviti dostojno, zaupanje v to, da se bomo potrudili in iz sebe iztisnili maksimum. Je pa tudi velika šola ponižnosti, namreč nivo petja po sezoni in pol brez živega petja nikakor ne more biti tako visok, kot bi si želeli. Zato je tudi za nas pomembno, da zmoremo sprejeti, da je situacija drugačna, da se bodo dogajale napake, da zadeve niso tako natančno pripravljene. Pa vendar vem in čutim, da smo vsi lačni koncertov, da komaj čakamo, da stopimo na oder, da slišimo večglasno petje, da smo del zborovskega utripa, ki nas poganja naprej in daje energijo za novo delo, tudi po Zoomu, če bo treba.«

Kaj bo po mnenju Helene Fojkar Zupančič festival prinesel slovenskemu zborovstvu in glasbi? »Obetam si predvsem pozitivne učinke pri slovenskih zborih, pevcih, dirigentih in skladateljih ter morebitnih organizatorjih zborovskega življenja. Pripeljati v Slovenijo tako vrhunske zasedbe, predavatelje v nekaj dneh je velika reč. Za vse nas je priložnost, da se učimo od boljših, od tistih, ki imajo drugačne metode, ter da se med seboj povezujemo in drug drugega s svojim znanjem bogatimo.« 

_____________________

* Zapisani povzetki radijskih prispevkov na programu ARS nastajajo v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija. Oddajo 21. 7. 2021 je pripravil urednik Primož Trdan. Celotnim festivalskim poročilom lahko prisluhnete na https://ars.rtvslo.si/europa-cantat-2021/ vsak dan zjutraj ob 7.20 po Drugi jutranji kroniki in popoldne ob 16.00 v oddaji Svet kulture po Dogodkih in odmevih, oddaje pa so dostopne tudi v spletnem arhivu, kjer je objavljen spored vseh dnevnih radijskih oddaj.