21. januarja 2020 je v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana potekala slavnostna akademija, s katero je Zveza Glasbene mladine Slovenije obeležila 50-letnico delovanja. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, ki je ob tej priložnosti zvezi Glasbene mladine Slovenije podelil red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi. Večer je zaznamoval tudi nastop nekdanjih in zdajšnjih pevcev Svetovnega zbora mladih (World Youth Choir) pod vodstvom Andraža Hauptmana.
Slavnostno akademijo so sooblikovali izvajalci, ki z GMS sodelujejo danes, in izvajalci, ki so bili z njo povezani pred nekaj desetletji. Med njimi je bil unikatni pevski sestav, zbor nekdanjih in zdajšnjih pevcev Svetovnega zbora mladih (World Youth Choir), izjemnega mednarodnega projekta, ki kot Unescov umetnik za mir svoje poslanstvo prek glasbe in globalne povezanosti uresničuje na najvišji umetniški ravni. Zbor deluje pod okriljem Mednarodne zveze Glasbenih mladin (JMI), Evropskega zborovskega združenja (ECA –EC) in Mednarodne zveze za zborovsko glasbo (IFCM). Zveza Glasbene mladine Slovenije že vrsto let skrbi za to, da se v zbor vključujejo tudi mladi slovenski pevci. Vsako leto pripravi avdicijo za pevce med 17. in 26. letom, na kateri žirija naredi izbor slovenskih pevcev, nato pa zadnji izbor na podlagi posnetkov opravi še mednarodna žirija z dirigentom, ki bo vodil naslednji sestav.
50-letnica Zveze Glasbene mladine Slovenije sovpada s 30-letnico Svetovnega zbora mladih in tako smo se posebej za to priložnost na pobudo GMS zbrali pevci, ki smo v Svetovnem zboru mladih sodelovali od njegove ustanovitve leta 1989 do danes: Tatjana Vasle, Tamara Avsenik, Sanja Zupanič, Nina Kompare Volasko, Alenka Bobek, Bernarda Rakar, Tea Kus Grilanc, Zala Pawsic, Eva Koprivšek Petkovšek, Simon Jager, Matjaž Samotorčan, Janez Gostiša, Aljaž Bastič, Matjaž Prah, Boris Rener, Matej Šoster, k. g., Smiljan Pintarič, k. g.
Slavnostna akademija je potekala v novi Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na Vegovi ulici.
V skladu s prakso, da Svetovni zbor mladih vselej vodijo najuglednejši zborovski dirigenti v svetovnem merilu, so organizatorji dogodka vodenje tokratnega projektnega zbora zaupali Andražu Hauptmanu, čigar izjemna sposobnost oblikovanja skladb ter zborovskega zvoka velja za neprekosljivo. Vsi nastopajoči so na prireditvi izvajali izključno slovenska dela, ljudska ali pa izpod peresa slovenskih skladateljev, in tudi Andraž Hauptman je za to priložnost izbral dve slovenski skladbi, Lan Antona Lajovca ter Zarjo Damijana Močnika. »Moja želja je bila, da predstavimo dva programsko različna zorna kota, torej eno zrelo delo, pri tem mislim na Lajovčev Lan, ki je stalnica zborovskih sporedov, in eno sodobnejšo skladbo, za kar se mi je zdela zelo primerna Močnikova Zarja, ki je bila napisana za 15. Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor 2019. Izbira skladatelja predstavlja tudi povezavo s Svetovnim zborom mladih. Leta 1999 je namreč zbor, ko je gostoval v Sloveniji, izvajal dve Močnikovi skladbi (Christus est natus in Verbum supernum prodiens, op. a.). Zelo sem bil vesel povabila, saj zelo rad sodelujem s takim profilom glasbenikov. Zbrati pevce z vseh vetrov in v tako kratkem času pripraviti nastop spremlja sicer tudi nekoliko negotovosti, kako se bo vse intonančno, barvno in zvokovno uravnotežilo, ampak tu se je pokazalo predvsem to, da se pevci, ki imajo veliko pevskih in zborovskih izkušenj zelo hitro začutijo in hitreje prilagajajo. Skladbi sta se na vajah uspešno sestavljali in moram reči, da sem zadovoljen z našo predstavitvijo, upam, da nas pot še kdaj zanese k skupnemu sodelovanju.« (Andraž Hauptman)
Organizatorji dogodka so vodenje tokratnega projektnega zbora zaupali Andražu Hauptmanu.
Biti član Svetovnega zbora mladih je velik privilegij in še kako je res, da ta čudovita izkušnja vsakega pevca za vselej zaznamuje v tistem najžlahtnejšem smislu. Silovita energija, ki se sprošča in pretaka ob izvajanju najzahtevnejših skladb svetovne zborovske zakladnice, ko se občutja zlivajo v eno, ko skoraj sto odličnih pevcev iz najrazličnejših kultur z iskreno predanostjo dihajo in skozi petje čustvujejo kot eden, je nekaj presežnega, življenje spreminjajočega. In zbrani pevci, ki smo bili zelo veseli pobude in povabila GMS, smo pri delu hitro začutili, da ta skupna izkušnja deluje kot vez, ki kljub različnim ozadjem vodi v homogenost.
»Mnogi izmed mojih sopevcev Svetovnega zbora mladih (WYC) v letih 1996–1999 so ob vprašanjih o pomenu projekta zanje povedali, da je to projekt, ki ti spremeni življenje. Takrat sem dogajanje doživljal enostavno kot izziv spopasti se z zborovsko literaturo, ki se redko izvaja, zaradi težavnosti samih skladb kakor tudi zahteve po večjem pevskem korpusu, in to glasbo prenesti do ušes in čustev poslušalcev, praviloma v najprestižnejših dvoranah v državah, kjer smo koncertirali. Ko pa se zdaj oziram nazaj in razmišljam o vsem, kar se je takrat dogajalo, se zavem, kaj vse tak projekt človeku da. Neprecenljiva izkušnja petja na najvišji ravni, kjer ni vprašanja o nezanesljivi intonaciji ali morda nepoznavanju notnega gradiva, preprosto samo interpretacija in izpovednost, ki so jo iz nas zvabili vrhunski dirigenti. Ob tako visoko kvalitetnem poustvarjanju lahko pevec začuti veličino glasbe in moč vpliva glasbe na poslušalca. Zanimivo je, da se skozi vsa leta kvaliteta izvajanja in značilen, niti ne tako mladinski, zvok zbora ohranjata, kot smo se lahko prepričali predlani, ko je zbor nastopil v Kopru in Ljubljani. Sodelovanje v takem projektu je neprecenljiva socializacijska izkušnja in neponovljiva priložnost za deljenje izkušenj in znanj ter priložnost za strokovne posvete, kot bi temu rekel danes, v mladostni zagnanosti in ogromni količini ustvarjalne energije pa poteka povsem spontano in sproti. Ideja, da zdajšnji in nekdanji člani Svetovnega zbora mladih skupaj zapojemo na obletnici GMS, je popeljala na sprehod nazaj v tiste dni. Ob strnjenem načinu dela, ki nobenemu od nas ni tuj, se je srečanje in skupno pevsko ustvarjanje pevcev vseh generacij zdelo, kot da smo člani istega zbora že vseskozi. Zame je še posebej nostalgično, ker mi je bilo dano po desetih letih spet peti pod umetniškim vodstvom Andraža Hauptmana, ki je s svojimi izkušnjami, znanjem in neizmerno mero muzikalnosti zaznamoval mojo rast v razumevanju in poustvarjanju vokalne glasbe v obdobju po moji zadnji vrnitvi iz Svetovnega zbora mladih 1999, ko sem postal član Komornega zbora Ave.« (Janez Gostiša)
»Sodelovanje v takem projektu je neprecenljiva socializacijska izkušnja in neponovljiva priložnost za deljenje izkušenj in znanj ter priložnost za strokovne posvete, kot bi temu rekel danes, v mladostni zagnanosti in ogromni količini ustvarjalne energije pa poteka povsem spontano in sproti.« (Janez Gostiša)
»Bila sem zelo vesela povabila, ker mi je obudilo dragocene spomine na mladostna zborovska popotovanja. Svetovni zbor mladih je izjemno doživetje, saj s svojo mladostno energijo, ki jo prinesejo pevci z vsega sveta, ponuja strokovni izziv in neprimerljive možnosti za kulturno izmenjavo ter medkulturno povezovanje. Članica zbora sem bila leta 1993, ko je zbor gostoval na Norveškem, in leta 1994 v Urugvaju. Bilo je nepozabno doživetje. Zelo bi bila vesela, če bi se takšno druženje nekdanjih slovenskih članov odvijalo bienalno ali pa vsakih nekaj let. Čudovito je bilo sodelovati z vsemi. Edino takšna zasedba lahko tako na hitro tako dobro funkcionira, da gre pravzaprav samo za barvanje, usklajevanje, niansiranje in da ni tistega garaškega dela, ki ga morajo običajno opravljati pevci amaterskih zborov. (Bernarda Rakar)
»Vesela sem, da nas je združilo nekaj takega, kot je ta projekt. Zbor je odličen. Že na vajah se je razvilo čudovito vzdušje in zelo me veseli, da nas vodi Andraž Hauptman, ki ga spoštujem kot velikega dirigenta. Tudi izbor pesmi se mi zdi izvrsten, saj ko sem sama ob povabilu GMS pomislila, kaj bi lahko skupaj izvajali, je bil Lan Antona Lajovca moja prva izbira. Odlično jo dopolnjuje novejša slovenska skladba, Zarja Damijana Močnika. Bila sem članica čisto prve zasedbe Svetovnega zbora mladih leta 1989. To je bila resnično posebna izkušnja, ki mi je, študentki matematike, dala zagon, da sem se z glasbo začela resneje ukvarjati, in glasba me je nazadnje tako pritegnila, da sem danes to, kar sem, pevska pedagoginja. Sodelovanje v zboru je bilo res veliko doživetje, srečala sem se z ustvarjalci, ki so v samem svetovnem vrhu zborovske glasbe, kot je pokojni Eric Ericson. Spoznala sem tudi člana zasedbe ABBA Björna Ulvaeusa, ki je za zbor napisal eno izmed pesmi, ki smo jih izvajali; zame kot veliko oboževalko Abbe je tudi to bilo svojstveno doživetje. Najdragocenejša pa je medsebojna povezanost pevcev, ki je nekaj neprimerljivega; še danes sem z nekaterimi v stiku prek družabnih omrežij in iz teh vezi se včasih rodijo različna sodelovanja. Danes sem s projektom Svetovnega zbora mladih povezana kot žirantka na nacionalni avdiciji v organizaciji GMS, kjer izberemo pevce, ki se uvrstijo na mednarodno avdicijo.« (Tatjana Vasle)
»Najdragocenejša je medsebojna povezanost pevcev, ki je nekaj neprimerljivega; še danes sem z nekaterimi v stiku prek družabnih omrežij in iz teh vezi se včasih rodijo različna sodelovanja.« (Tatjana Vasle)
»Za Svetovni zbor mladih sem prvič slišal leta 2003, ko je imel koncert v Celju. Takrat sem se odločil opravljati avdicijo. Član zbora sem bil leta 2004, ko je zbor gostoval v Južni Koreji, in leta 2005 v Izraelu. To je bila res nepozabna izkušnja, saj je srečanje in soustvarjanje enakomislečih z vsega sveta, na dveh geografsko in kulturno povsem različnih lokacijah, resnično nekaj posebnega. Zborovodje, s katerimi smo sodelovali, so bili vsak zase fenomen in od vsakega sem dobil neprecenljive napotke in ideje, ki jih še danes nosim s seboj in oživljam pri svojem ustvarjanju z zbori. Med drugim sem si zelo zapomnil pogled švedskega dirigenta Freda Sjöberga, ki pri svojem delu rad posega po lahkotnejšem zborovskem repertoarju, saj s tem v zborovske vrste pritegne mlade pevce in jih nato vzgaja tudi za izvajanje zahtevnejšega programa. Projekt GMS, ki je združil nekdanje slovenske člane Svetovnega zbora mladih, mi je v zelo prijeten izziv, vesel sem, da sem se odzval povabilu, še posebej me veseli, da nas vodi Andraž Hauptman. Res lepo je podoživljati vse te dragocene izkušnje.« (Simon Jager)
»V sestavu nekdanjih in zdajšnjih slovenskih članov Svetovnega zbora mladih sem se počutila odlično, tudi ob tistih pevcih, ki jih od prej nisem poznala. Čutila sem poseben stik, kot da bi skupaj peli že dlje časa. Zdi se mi, da smo bili na odru pravzaprav izredno homogeni, zlasti glede na to, da se nismo vsi poznali med seboj in da tudi tisti, ki se med seboj poznamo od prej, ne pojemo redno skupaj. Morali smo stopiti skupaj in narediti največ, kar lahko, zato smo se zelo dobro poslušali in čutili. Običajno to pevci dosežejo prek številnih vaj, nam pa je to uspelo zgolj z dvema vajama in zame osebno je to fenomen. Sama sem bila članica Svetovnega zbora mladih leta 1993 na Norveškem in leta 1994 v Urugvaju. V spomin se mi je vtisnila impresivnost tako številčnega sestava (bilo nas je več kot sto) in velika količina mladostne energije, ki nam je omogočala, da smo tri tedne trdo delali, ne da bi pomislili na utrujenost.« (Tamara Avsenik)
»V spomin se mi je vtisnila impresivnost tako številčnega sestava (bilo nas je več kot sto) in velika količina mladostne energije, ki nam je omogočala, da smo tri tedne trdo delali, ne da bi pomislili na utrujenost.« (Tamara Avsenik)
»Današnji dogodek mi je vzbudil zelo prijetne spomine, saj je Svetovni zbor mladih čisto posebno doživetje, ki si ga vsak član zapomni za vse življenje. Članica zbora sem bila v letih 2007, 2008 in 2009, ko smo gostovali na Kitajskem, na Cipru ter na Norveškem. To, da je šestdeset ali osemdeset mladih iz vseh držav sveta zbranih na enem mestu in imajo priložnost skupaj ustvarjati res lepo zborovsko glasbo, je neprecenljivo in upam, da se bo ta tradicija ohranjala še naprej. Zelo sem hvaležna GMS, da je takrat tudi finančno podprla naše poti, letalske vozovnice so bile namreč zelo drage in si jih sami prav gotovo ne bi mogli privoščiti. Zato sem se z veseljem odzvala na povabilo tudi z mislijo na to hvaležnost in zdi se mi, da smo skupaj ustvarili en prijeten dogodek ter obudili veliko spominov.« (Sanja Zupanič)
»Zdi se mi kar neverjetno, da smo se zbrali skupaj v taki zasedbi. Z nekaterimi pevci, nekdanjimi člani Svetovnega zbora mladih, se srečujem tudi pri drugih projektih in zborih, tako da ohranjamo prijateljstvo, nekatere pa sem spoznala šele ob tej priložnosti. Takšen način dela mi je zelo všeč, hitro, intenzivno in učinkovito. Tudi izbor pesmi se mi zdi odličen, zlasti Lan, ki sem ga izvajala že mnogokrat. Čudovito je na ta način obuditi spomine na sodelovanje v Svetovnem zboru mladih, katerega članica sem bila v letih med 2007 in 2012. Gostovali smo v Južni Afriki, na Kitajskem, Švedskem, v Belgiji, Španiji, na Norveškem in na Cipru. Leta 2011 smo peli tudi na slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Posebna izkušnja je bila tudi, da sem bila vodja sekcije, saj to zahteva še posebej resen in odgovoren pristop.« (Alenka Bobek)
»Član Svetovnega zbora mladih sem bil v letih 2017 (Madžarska), 2018 (Kitajska), 2019 (Francija) in tudi letos sem se prijavil na avdicijo, ki jo morajo tudi nekdanji člani opravljati vsako leto. Mislim, da čisto vsak član lahko reče, da je to projekt, ki ti obrne življenje, spremeni profesionalni ter umetniški pogled na svet in sam sem to izkusil resnično vsakič. Zelo sem vesel, da smo se slovenski pevci Svetovnega zbora mladih po 30 letih uspeli zbrati za obletnico GMS. Pomen takšnega velikega mednarodnega projekta je vsekakor, da se usmeriš ven iz Slovenije, zato je prav zanimivo, da smo se tisti, ki smo odšli ven, ponovno srečali v tej celici in se sestavili v korpus. Zanimivo je bilo opazovati razlike v glasovih, saj smo se zbrali pevci, ki smo bili člani zbora v razponu 30 let, a čutiti je bilo tisto osnovno energijo, zanos, ki je tako značilen za Svetovni zbor mladih. Bilo je, kot da vsi prihajamo iz iste družine, da pripadamo isti skupini.« (Aljaž Bastič)
»Zelo sem vesel, da smo se slovenski pevci Svetovnega zbora mladih po 30 letih uspeli zbrati za obletnico GMS. /…/ Bilo je, kot da vsi prihajamo iz iste družine, da pripadamo isti skupini.« (Aljaž Bastič)
Foto: Simon Jager
Vtisi, ki so jih ob tej priložnosti nanizali nekateri pevci unikatnega sestava, ki se je zbral posebej za počastitev 50-letnice Zveze Glasbene mladine Slovenije, pričajo o neprecenljivem pomenu, ki ga ima za mladega pevca sodelovanje v Svetovnem zboru mladih. Tako v smislu umetniške in osebnostne rasti kot tudi z vidika socialnega in kulturnega bogatenja, saj Svetovni zbor mladih, kot radi povejo organizatorji, promovira državljane sveta in gradi mostove med narodi. Pisano druščino slovenskih pevcev, ki nam je bil skupen tisti posebni ustvarjalni naboj, ki se vtisne v vsakega člana Svetovnega zbora mladih, je ta močna skupna izkušnja povezala v homogeno pevsko telo. To pa se seveda lahko zgodi le pod veščim vodstvom tako karizmatičnega zborovodje, kot je Andraž Hauptman.
Na tem mestu velja prisrčna zahvala Zvezi Glasbene mladine Slovenije, ki je pokroviteljica slovenskih pevcev v Svetovnem zboru mladih in skrbi za to, da je v tem izjemnem mednarodnem glasbenem, kulturnem in družbenem projektu zastopana tudi Slovenija.
Predsednik RS Borut Pahor je zvezi Glasbene mladine Slovenije podelil red za zasluge za izjemen prispevek k razvoju in širjenju glasbene kulture in ustvarjalnosti med mladimi.
