Nič več zadreg pri poučevanju, izvajanju in prevajanju iz tujega notnega materiala – pregleden in strokoven opis tolkal in tolkalnih izrazov zdaj končno tudi v slovenskem jeziku!
Kaj so dadaíko, darabúka, djún djún in kabása? To so tolkala, ki so prišla k nam z Japonske, iz Afrike in arabskega sveta. Zapis njihovih imen je prilagojen slovenskemu izgovoru v Tolkalnem terminološkem slovarju, ki je prvi razlagalni slovar sodobnega slovenskega tolkalnega izrazja s tujejezičnimi ustrezniki. V delu so predstavljena številna druga zanimiva glasbila, predvsem pa slovar odgovarja na izzive, ki se pojavljajo ob naraščajoči priljubljenosti tolkal v Sloveniji. Z njimi se srečujejo v poklicnih orkestrih, glasbenem šolstvu in v amaterskih pihalnih godbah.
Popularnost tolkal v Sloveniji zaradi bogate dejavnosti slovenskih poklicnih orkestrov, načrtne strategije poučevanja tolkal na vseh ravneh glasbenega šolstva, vedno kvalitetnejše glasbene dejavnosti amaterskih pihalnih godb, zborov ter razraščanja raznovrstnih glasbenih skupin, narašča. S svojo ritmičnostjo, eksplozivnostjo in barvitostjo pridobivajo enakovredno mesto med ostalimi orkestrskimi inštrumenti. Nastaja sklenjeni krog, saj jih zaradi tega skladatelji vedno pogosteje uporabljajo, število tolkalcev skokovito narašča, kar sledi globalnemu trendu, ki ponuja vedno večji nabor tolkal. Vse to tolkalno vrenje pa prinaša množico problemov in zagat glede poimenovanj.
Kaj najdemo v Tolkalnem terminološkem slovarju?
V slovarju, ki je izšel pri Društvu slovenskih skladateljev, založila pa sta ga Društvo Slovenski tolkalni projekt in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sta se avtorja s sodelavci lotila tolkalnih terminoloških problemov po 3 vsebinskih sklopih: 1. poimenovanje ter razlaga tolkal, tolkalnih tehnik in in kar je z njimi povezano, v slovenskem jeziku; 2. ustrezni in nedvoumni prevodi izrazov v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku; 3. zvokovne, tehnične in uporabne lastnosti tolkal.
Avtorja sta se zaradi specifične problematike odločila tudi za krajše poglavje o gongih. Slovar ob izrazito tolkalnih izrazih vsebuje tudi poimenovanja za glasbila, ki niso tolkala, a jih v različnih glasbenih sestavih najpogosteje igrajo prav tolkalci (npr. potezna piščalka).
Tipična stran tujejezičnih ustreznikov
Slovarski del
Kdo je (so)ustvarjal Tolkalni terminološki slovar?
Ker se je potreba po tolkalnem slovarju že dalj časa kazala na vseh glasbenih ravneh – izvajalski, skladateljski, muzikološki in pedagoški –, je bil tudi pristop k projektu, ki ga je leta 2011 začel Franci Krevh, tolkalec, orkestrski glasbenik, obsežen in povezujoč. Kot soavtorica se je podpisala slovaropisna strokovnjakinja dr. Marjeta Humar, slovaropisna strokovnjakinja iz Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Sledi zajeten in referenčen seznam sodelavcev, ki so pokrivali različna področja: splošno tolkalno izrazoslovje, posebnosti pri godbah itd.
Kaj ponuja Tolkalni terminološki slovar zborom oz. zborovskim dirigentom?
Tudi zbori doživljajo »globalizacijo«. Notni material iz številnih založb prihaja v različnih jezikih, zaradi naravnega ujemanja človeškega glasu in tolkal pa je tovrstne literature zmeraj več. Ob tem ne gre spregledati, da so zaradi množičnosti tolkal marsikateremu zborovodji trd oreh tudi slovenski izrazi.
V pomoč jim je obsežna vsebina, ki prinaša 634 slovenskih tolkalnih izrazov in prek 2700 izrazov v angleškem, nemškem, francoskem ter italijanskem jeziku. Da je vsebina razumljivejša, je dodanih prek 130 fotografij, 30 nazornih skic avtorice Maje Jančič in tabela obsegov melodičnih tolkal. Vsekakor zelo praktična pomoč pri resnem delu z zbori.
Izid slovarja sta podprla Ministrstvo za kulturo (Javni razpis za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika v letu) in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
