OPZ OŠ Antona Ukmarja Koper, zb. Iva Dobovičnik
Jubilejno 25. revijo Zagorje ob Savi sta pričakala dobri stari Delavski dom in prenovljeni Mestni trg, ki je dal pevcem možnost in priložnost, da se pokažejo Zagorjanom in jim sporočijo: »Dve leti je mimo, spet smo tu, Zagorje je spet pevska prestolnica države.« Več kot 2000 se jih je zbralo v Zagorju letos, zapeli so v 51 otroških, mladinskih, mešanih mladinskih in dekliških pevskih zborih iz vse Slovenije pa tudi iz zamejstva. Rekordna letina, pravi organizator, Majda Hauptman, nestorka slovenskega otroškega zborovskega petja pa zatrjuje, da je v dobrih starih časih zapelo tam celo 54 zborov. Tako kot dobrih pa se redni obiskovalci spominjajo tudi slabih letin, velikega upada nastopajočih, let, ko se je revije udeležilo komaj kaj več kot 20 zborov. Ko pa je govor o kakovosti petja, so si vsi edini: »Tako dobrega petja v Zagorju doslej še nismo doživeli.«
… o dosežkih
Kar 41 zborov je prejelo zlata odličja, od tega 14 zborov zlata priznanja z odliko in samo 10 srebrna, tiste, ki bi utegnili pristati med bronastimi, je komisija izločila že ob prijavi. »Res je,« pove članica organizacijskega odbora, svetovalka za zborovsko dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, Mihela Jagodic, »na tekmovanje v Zagorju se je letos prijavilo 60 zborov, želeli smo jih sprejeti čim več, zato smo revijo podaljšali na tri dneve, vendar pa smo se odločili, da sprejmemo samo zbore, ki so na regijskih tekmovanjih prejeli zlata priznanja, zbore torej, ki so že takrat odlično nastopili, tako smo lahko predvidevali, da bodo tudi na državnem tekmovanju dohajali tiste, ki so se v Zagorju že večkrat dobro izkazali oz. za katere vemo, da nam bodo pripravili vsestransko zanimive nastope.« Od 51 nastopajočih je kar petina zborov tu nastopila prvič, večina od njih kakovostno ni zaostajala za svojimi izkušenejšimi vrstniki, z izjemo enega so vsi prejeli zlata odličja, dva med njimi pa celo zlato z odliko, to sta bila zbora dveh glasbenih šol. Mladinski zbor GŠ Rogaška Slatina z Andrejo Došler je osupnil že s prvimi takti renesančnega madrigala Costanza Feste, nadaljeval s prelepim spominom na legendarnega Janeza Boleta, dodal presunljivo Čopijevo malo mojstrovino in Črtu Sojarju Voglarju pripel še posebno nagrado za prelepo Ena ptička priletela, ki je postala »naj skladba tekmovanja«.
MPZ GŠ Rogaška Slatina, zb. Andreja Došler
OPZ GŠ Fran Korun Koželjski, Velenje, zb. Manja Gošnik Vovk
Med najboljše se je povzpel tudi Mladinski pevski zbor OE GŠ Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je pod vodstvom Marte Sojar Voglar prejel tudi posebno nagrado za svojega bleščečega Angela Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, ta je v originalu sicer napisan za ženske glasove s klavirjem, a je več kot prepričljivo zazvenel tudi v mladih glasovih in posebno nagrado prinesel tudi pianistki Katalin Peter Krivokapič. Vrh tekmovanja je letos osvojila zborovodkinja Manja Gošnik Vovk z Otroškim zborom GŠ Fran Korun Koželjski Velenje, ki ji je seštevek strokovnih ocen prinesel ‘le’ 93,7 točke za izvrsten nastop, do popolnosti ubrano petje, vrhunsko interpretiranje in premišljeno izbiro programa, v katerem je bilo vse, kar tak program mora imeti: nekaj starega, nekaj novega , nekaj našega, nekaj tujega, nekaj živahnega , nekaj mirnega, vse pa umetniško tehtno in smiselno razporejeno. Učena muha Aneja Černeta, Jesenska Vilka Ukmarjeva, Glavinova priredba istrske ljudske Čiv, čiv, čiv in Taylorjeva Pesem Vikingov so zborovodkinji Manji Gošnik Vovk prinesle tudi posebno nagrado za sestavo sporeda. Ista zborovodkinja je domov odnesla še eno zlato priznanje z odliko, dosegla ga je z OPZ Junior CS Maribor; pri tem zboru pa je bila posebej opažena skladba, ki so jo otroci izvajali a cappella, brez spremljave klavirja, torej, to je bila prekmurska ljudska Živalska skladba.
OPZ OŠ Marjana Nemca, Radeče, zb. Jana Wetz
Med mladinskimi zbori je tokrat ob že omenjenem zboru iz Rogaške Slatine blestel še Mladinski zbor OŠ Nazarje z noviteto Slišala sem ptičko pet, ki jo je po naročilu zborovodkinje Katje Gruber prispevala Tadeja Vulc, za Čopijev Magnificat pa je bila Gruberjeva še posebej nagrajena. Z enakim številom točk se je zboroma iz Rogaške Slatine in Nazarij pridružil še Otroški zbor GŠ Murska Sobota, njegova zborovodkinja Felicita Heric Taškov je navdušila z deli Simonitija, Habeta, Bavdka in Vulčeve. Le za tri desetinke točke pa je za slednjim zaostal Otroški zbor OŠ Koper z Ingrid Poropat, ki je v svoj program vključil tudi pesem v italijanskem jeziku, saj prihaja z dvojezičnega območja, kjer je italijanščina jezik okolja.
Med dekliškimi zbori je bil najboljši Dekliški zbor Gimnazije Celje Center z zborovodjo Davidom Preložnikom, med mešanimi mladinskimi pa MMePZ sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid z Damijanom Močnikom, oba sta prejela zlato priznanje z odliko. Med zlatimi z odliko pa so bili še naslednji zbori: Mladinski zbor OŠ Koper z Majo Cilenšek, Otroški pevski zbor Marjana Nemca, Radeče, z Jano Wetz, Otroški pevski zbor OŠ Gorica, Velenje, ki ga vodi Mihaela Britovšek, Mladinski pevski zbor OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana Šentvid, z Nadjo Janežič in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija s Tomažem Pirnatom. Tako so odločile strokovne žirije, ki so jih sestavljali: Stojan Kuret, Marinka Šuštar, Janja Dragan Gombač, Tadeja Vulc, Danica Pirečnik, Anka Jazbec in Damijan Močnik.
MMePZ sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid, zb. Damijan Močnik
MPZ RTV Slovenija, Ljubljana, zb. Tomaž Pirnat
… o kriterijih za zlato
»Zlata z odliko, to so pravzaprav tista prava zlata priznanja,« pove predsednik ene od treh žirij, Stojan Kuret, »zakaj toliko zlatih, sprašujete oz. ali so si res vsi zaslužili zlato … Ocenjevalna pola je sestavljena tako, da je prostora za zlato veliko, kar 20 točk, od 80 do 100, torej, zato se je v tem obsegu nabralo kar precej zborov, že pred leti pa smo tistim, ki dosežejo več kot 90 točk namenili zlato z odliko. Ja, o tem bomo še govorili, gotovo bi bilo primerno bolje rangirati ta, zgornji, visoki razred. Slišali smo kar nekaj visoko kakovostnih zborov, tudi srednja kategorija se kakovostno dviguje, tako se nam zdi, da bi te zbore morali opredelili bolje in pravičneje.«
Mihela Jagodic k temu dodaja: »Pred leti smo se odločili kriterije ocenjevanja prilagoditi načinu vrednotenja šolskih pedagogov. Učitelj likovnega pouka, recimo, veliko laže pride do točk, potrebnih za napredovanje, kot pa zborovodja. Likovni pedagog dela z učencem individualno, k dosežku veliko pripomore učenčev talent, pri zboru pa ne gre za delo s posameznikom temveč s skupino čisto običajnih otrok, ki imajo glasbeni posluh in veselje do petja. Zborovodja mora ‘izdelek’ postaviti na noge, ga urediti in pripeljati do umetniškega presežka, to preprosto ni primerljivo. Pa še to: če se zbor iz Zagorja vrne z zlatim priznanjem, je to za šolo zelo pomembno, dosežek ima večji učinek, zbor pa posledično večjo podporo vodstva, kar v današnjih časih, ko so otroci v šoli razpeti med številne dejavnosti, ni nepomembno. Če bomo kriterije zaostrili, bodo dobri zbori morda odhajali na tekmovanja v tujino, kjer so medalje laže dosegljive. Menim, da je bolje, da imamo dobre zbore doma in jih tu poslušamo, kot pa da iščejo priložnosti za potrjevanje drugod.« Kako je z vrednotenjem zlatega priznanja za zborovodje, smo povprašali na Zavodu RS za šolstvo.
Dr. Inge Breznik odgovarja: »Zlata, srebrna in bronasta priznanja so po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive po 20.a členu vredna samo dve točki.«
V razmislek: Zborovodkinja Otroškega zbora OŠ Koper Ingrid Poropat lahko za svoj zlati dosežek z odliko, torej, pričakuje le dve točki, za nastop na proslavi ob priključitvi Primorske k matični domovini v Cankarjevem domu je prejela 3 točke, za nastop na mednarodnem tekmovanju v italijanskem Cuneu pa celo 4, čeravno sama ocenjuje, da se tekmovanji po zahtevnosti ne moreta primerjati.
DPZ Gimnazije Celje Center, zb. David Preložnik
MPZ OŠ Alojzija Šuštarja, Ljubljana Šentvid, zb. Nadja Janežič
… o programih in o novitetah, kaj je pravzaprav noviteta
Na letošnji reviji so zbori zapeli skupno nekaj manj kot 150 skladb, od tega je bilo kar 22 novitet, nekatere od njih so bile izvedene večkrat. Skladbo Zbor dreves Tineta Beca, recimo, je občinstvo slišalo kar štirikrat, Makorjevi Krila miru in Ptice trikrat … Tadeja Vulc je ponudila kar štiri nova dela. Če pa se lotimo seštevanja, bomo ugotovili, da je bila tako kot že na 24. reviji tudi letos Vulčeva največkrat izvajana skladateljica. V programih dvajsetih zborov je bilo kar 16 njenih del. Presenetljiva je ugotovitev, da je med otroškimi zbori oz. njihovimi zborovodji še vedno daleč najprivlačnejši opus Tomaža Habeta, ki ga tudi letos ni zasenčilo nobeno drugo ali novo skladateljsko ime. Ob teh so velikokrat zazvenela dela Čopija, Močnika, Makorja in Glavine. Z izjemo Kogoja pa se je nekoliko starejša slovenska literatura pojavila le izjemoma: Jakob Jež in Lojze Lebič nekajkrat, Merku, Ukmar, Gobec, Arnič, Lajovic pa le po enkrat. Škoda, v minulih desetletjih je namreč nastalo veliko vrednih del tako za otroške kot tudi za mladinske zbore, samo pobrskati bi bilo treba, v knjižnicah, recimo, ali povprašati, se posvetovati z bolj izkušenimi. Bo že držalo, da zborovodje najraje izbirajo med partiturami, ki so jim ‘prinešene na pladnju’, kot radi rečemo; tako biserčki zgoraj omenjenih starejših ali preminulih ustvarjalcev, žal, tonejo v pozabo.
Na programih pa je vse več – ne vselej kakovostnih ali posrečenih novitet. O letošnjih, ki so pred kratkim ali pa bodo v kratkem izšle pri založbi Astrum, Vito Primožič: »Kar štirikrat smo na letošnjem tekmovanju v Zagorju slišali skladbo Tineta Beca – gre za delček nastajajočega musicla, ki ga piše mladi avtor. Doslej smo izdali tri skladbe, pričakujemo jih še pet ali šest. Novitete Tadeje Vulc so zbori izvajali iz rokopisov. Trenutno čaka na objavo kakih dvajset njenih skladb, verjetno bo najprej objavljen cikel dvanajstih skladb, ki bodo povezane med seboj. Konec leta 2015 so bile že izvedene kot celota, na tem tekmovanju pa smo slišali nekaj posameznih delov. Andrej Makor je močno zastopan, tega smo pri Andreju že vajeni, od leta 2011, ko je začel konkretneje delati, se zelo razvija. Star je 28 let in zelo ustvarjalen, vendar, če pogledamo v zgodovino: Schubert je, recimo, pri teh letih že veliko napisal, kar pomeni, da tudi pri Andreju ne gre za hiperproduktivnost, Andrej pač posluša samega sebe in zapisuje. Črt Sojar Voglar – pri njem gre za dobre spodbude. Ima več odličnih zborov, ki izvajajo njegova dela, med njimi je žena Marta, pa še kdo. Tako se njegova dela izvajajo in širijo. Ljudje radi sledimo dobrim zgledom. Pri Damijanu Močniku smo vajeni predvsem kakovostne nabožne literature, tokrat smo doživeli tudi priredbo ljudske izštevanke, ki je pravzaprav priredba že objavljene skladbe za zahtevnejše tolkalne instrumente – gre za novo preobleko za klavir zaradi lažje organizacije in mobilnosti. Med velikokrat izvajanimi je tudi Ambrož Čopi, ta je na sceni že kar nekaj let, prav tako Nana Forte. Letos smo poslušali njeno pesmico Kuža. Zaradi dobre izvedbe na tem odru, se zdi, da je skladba enostavna, vendar pa si upam trditi – urejal sem njen zapis –, da to ni, upam, da se bodo našli izvajalci, ki bodo ponudili nove izvedbe. Že pred leti smo v Zagorju poslušali eno od njenih skladb za otroški zbor, ki je precej popularna med kakovostnimi zbori, ne pa med povprečnimi. Seveda pa ne moremo mimo Tomaža Habeta, ki je gotovo največkrat izvajani avtor revij v Zagorju. Njegove skladbe, letos med njimi ni bilo novitete, so preprosto pisane otrokom na kožo: zelo pristopno kodificirane, običajno imajo ritmično popularen, a zelo zahteven klavirski part in všečne melodije, sicer večkrat začinjene z modulacijami.«
MPZ OŠ Nazarje, zb. Katja Gruber
Novitete so letos prispevali še v širšem slovenskem prostoru manj uveljavljeni avtorji Urška Orešič Šantavec, Peter Smolič in Ladislav Györek, ob teh pa še zamejski ustvarjalec Patrick Quaggiato, ki piše predvsem za odrasle zbore, nekaj del pa je namenil tudi otrokom, in pa Bojan Glavina, ki prihaja s Primorske. Glavina prisega na kantileno in – ker je sam pianist – na prijazno, a vse prej kot enostavno klavirsko spremljavo. Svoje priredbe ljudskih, večinoma istrskih, pa največkrat začini še s kakim instrumentom, s flavto, violončelom ali zvončki. Zaradi ogromnega števila novitet se je letos v Zagorju večkrat zastavljalo vprašanje, kaj je pravzaprav noviteta, kako je mogoče, da je noviteta lahko večkrat izvedena na tekmovanju, slišati pa jo je bilo, recimo, mogoče že na regijskih tekmovanjih …
Mihela Jagodic: »Noviteta je skladba, ki je nastala zadnje pol leta, novo gradivo torej, ki ga zbori predstavljajo v tej sezoni in za katero računamo, da se bo v prihodnje ‘prijelo’ tudi med ostalimi. Vsak zbor ob prijavi označi novitete, mi teh podatkov sami ne moremo iskati, lahko samo upamo, da so zbori navedli prave, res pa je, da smo eno napako sami zakuhali, izpustili smo noviteto za mešani mladinski zbor Damjana Močnika, za kar se avtorju in zboru opravičujemo.«
Vito Primožič iz založbe Astrum: »’Noviteta’ seveda ni ‘prva izvedba’«. Noviteta ima lahko več prvih izvedb, če nima posvetitelja, sicer pa velja kot prva izvedba novitete izvedba zbora ali zborovodje, ki mu je delo posvečeno. Od približno 150 pesmi, kolikor jih je zazvenelo v Zagorju, jih je bilo le 30 izpod peresa tujih avtorjev, kar se zdi skromno, saj obstaja veliko izvrstne literature, ki bi jo bilo mogoče – če se zdi jezik ovira – tudi kakovostno prevesti (Jože Humar je to počel več kot odlično). O tem Vito Primožič: »Vsekakor sem proti temu, da bi zbori izvajali popularno glasbo, te imamo že sami preveč. Obstaja veliko kakovostne otroške literature, ki je dobavljiva, ne vem, zakaj ne posegajo po njej.« Skladatelj Bojan Glavina : »Zbori, ki so v svoj nastop vključili tudi kako tujo skladbo, so bili v programskem pogledu bolj popolni, zanimivejši.«
… za zaključek
Zagorje ob Savi je v dneh od 4. do 6. aprila utripalo s pevci. Dvema od devetih koncertov je prisluhnil tudi predsednik organizacijskega odbora tekmovanja, župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan, ki je izrazil navdušenje nad odličnimi mladimi pevci. Javni sklad RS za kulturo z Mihelo Jagodic in skladova območna izpostava Zagorje ob Savi z Vando Kopušar sta se izkazala kot odlična organizatorja. Več kot 2000 otrok se je v teh dneh zvrstilo na odru Delavskega doma, zanje je poskrbelo 17 odličnih hostes. Priprave in prireditev sama, vse je teklo kot po maslu. Večina pevcev, zborovodij in korepetitorjev je domov odšla z dobrimi vtisi, zadovoljna in srečna, no, tistih deset srebrnih je bilo vsaj nekoliko razočaranih, upajmo, da se čez dve leti vrnejo z namenom izboljšati svoj rezultat.
Veselje ob razglasitvi rezultatov …
Veselje ob razglasitvi rezultatov …
Veselje ob razglasitvi rezultatov …
NAJBOLJŠI OTROŠKI ZBOR TEKMOVANJA:
Otroški pevski zbor GŠ Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, zb. Manja Gošnik Vovk
NAJBOLJŠA MLADINSKA ZBORA:
Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje, zb. Katja Gruber
Mladinski pevski zbor Glasbene šole Rogaška Slatina, zb. Andreja Došler
NAJBOLJŠI DEKLIŠKI ZBOR:
DPZ Gimnazije Celje Center, zb. David Preložnik
NABOLJŠI MEŠANI MLADINSKI ZBOR:
MeMPZ Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid, zb. Damijan Močnik
Seznam vseh rezultatov in posebnih priznanj je objavljen na tej povezavi.
Izbor videoposnetkov pa si lahko ogledate tukaj.
