Zborovska »plemena« v otroški operi Hobit

Prva slovenska uprizoritev dela Deana Burryja po Tolkienu

Ljubljana, december 2017

Foto: Janez Kotar

 

John Ronald Reuel Tolkien je s svojim talentom za ustvarjanje epskih in fantastičnih zgodb obsodil vilince, škrate, grdine in druge vnete iskalce magičnih prstanov na svetovni uspeh. Srednji svet je privabil generacije bralcev in jih vsrkal v skrivnostne pustolovščine, ki so za otroke vznemirljive in privlačne, za odrasle pa metafore o oblasti, katere suženj postane človek, saj vsemogočni prstan terja odpoved svobodi. Fantazijski romani britanskega pisatelja so z možnostjo večplastnega branja postali vir navdiha tako za bralce kot tudi za filmarje in glasbenike. Uglasbitve po motivih Hobita, Gospodarja prstanov ali Silmarilliona segajo od indie rock in heavy metal glasbe do jazza, folka, samospevov, simfonij, kvartetov, vse do projekta danske skupine Tolkien Ensemble, ki je med letoma 1997 in 2005 ustvarila in posnela prvo svetovno integralno uglasbitev Gospodarja prstanov.

Kanadski skladatelj, libretist in pedagog Dean Burry je leta 2004 prelil vsebino Hobita (prolog k najznamenitejšemu romanu Gospodar prstanov) v govorico otroške opere. Cankarjev dom, Glasbena matica Ljubljana, Akademija za glasbo v Ljubljani in Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju z Zavodom Morpheus so poskrbeli, da je opera 6. decembra prispela na slovenske odre (dopoldanske in popoldanske ponovitve se bodo nadaljevale tudi marca) in da je Linhartova dvorana postala okvir njene prve neangleške izvedbe, ob osemdesetletnici izida ene najbolj branih knjig mladinske književnosti. Izvedbo projekta so sofinancirali Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Veleposlaništvo Kanade na Madžarskem.

Opera je napisana za mlade pevce in instrumentaliste in je namenjena mlajšemu občinstvu: protagonistiso člani mladinskega opernega zbora Glasbene matice, solisti in komorni instrumentalni sestav Akademije za glasbo v Ljubljani. Prevod petih besedil je podpisala Irma Močnik (ki je tudi pripravila zbor), prevod govorjenih besedil pa Dušan Ogrizek, z izjemo vilinskih točk, ki se najraje oplajajo ob namišljenem jeziku, značilnem za Tolkienovo (tudi jezikovno) domišljijo.

Foto: Tina Ramujkić

 

Foto: Janez Kotar

 

Priredba fantastične epske zgodbe pripoveduje o hobitu Bilbu Bogataju, ki ga modrec Gandalf prisili v nezaželeno pustolovščino, da bi skupaj s škrati osvojil zaklad, s katerim bosta Jezerno mesto in starodavno kraljestvo škratov na Samotni gori ponovno pridobila nekdanjo lepoto in blagostanje.

Pri uprizoritvi so sodelovali mentorji, korepetitorji, velika zasedba soustvarjalcev, ki je poskrbela za dovršeno celoto, pri kateri so se mladi izvajalci izkazali suvereno in prepričljivo. Režija Nane Milčinski je učinkovito izkoristila virtualne pokrajine videoprojekcij Andreja Intiharja in koreografije Mateje Jerebic, ki so razgibale dogajanje preprosto in hkrati efektno, z obvladanjem odrskega prostora in upoštevanjem potenciala mladih zborovskih skupin.

Foto: Janez Kotar

 

Foto: Janez Kotar

 

Na sceni Jara Ješeja so se protagonisti premikali na spodnjem odru, ki je bil prostor akcije, in na zgornjem, kjer se je pripoved razvijala tudi z vizualno govorico sugestivnih podob. Kostumografka Maja Možic je nizkoproračunsko nakazala izgled protagonistov in »plemen«, da bi različni kostumski dodatki lahko čim preprosteje zaznamovali škrate, hobite, vile, grdine, ki so v osnovi lahko črpali (vsak po določenih barvnih in stilnih navodilih) iz najstniške garderobe.

Modri Gandalf in Zmaj Smaug, hobit Bilbo Bogataj in vodje plemen so glavni solisti opere, zborovski nastopi pa so enakovredno pomembni kot glasovi vseskozi navzočih skupin fantastičnih bitij. Njihove točke so z dramaturškega vidika etape epske pustolovščine Bilba: škrati kot njegovi zavezniki, vile z ambivalentno vlogo, ostali kot antagonisti.

Foto: Janez Kotar

 

Foto: Tina Ramujkić

 

Enotnost skupinskega pevskega izraza je bila pohvalni odraz skrbnega dela korepetitorjev, saj so bile zborovske točke vedno zelo natančno izpeljane, z nujnim upoštevanjem trojnih, pevskih, koreografskih in režijskih navodil. Člani zbora so mladi pevci s solidno zborovsko izkušnjo, obvladati uro in pol dinamičnega nastopa pa zahteva osvajanje dodatnih veščin, začenjši z vzpostavljanjem odnosa z dirigentom v orkestrski jami. Za zbor Glasbene matice vse to ni novost, saj je Hobit že šesti glasbeno-scenski projekt v zadnjih letih in najnovejši po Brundibarju (2016), kar je predstavljalo dodatni adut za kakovostno izvedbo tega projekta.

Kot piše v spremnem besedilu, »glasba odraža epsko zasnovo, a hkrati zrcali glavne karakteristike raznovrstnih vlog: preprostost hobitov, prizemljenost škratov, lahkomiselnost vilinov, škodoželjno pretkanost goblinov in aroganco Smauga. Himna škratov daje slutiti prostranost ruske ljudske pesmi. Vilini prepevajo v duhu francoskega renesančnega madrigala. Goblinova trda in disonančna govorica spominja na nemški ekspresionizem.« Zborovske točke imajo z glasbenega vidika vodilno vlogo, glavnim solistom pa so namenjeni pripoved v obliki Sprechgesanga ali govorjeni dialogi. Zaradi obsega in prehajanja med različnimi načini umetniškega izražanja zahteva vloga vodilnega, vedno prisotnega Bilba nadpovprečno nadarjenega in spretnega malega solista. Zborovska pisava je prikupna, melodično bogata in ritmično razgibana, kar daje celotni predstavi dober ritem in ohranja živo pozornost občinstva. Trije dirigenti (Zoran Bičanin, Iztok Kocen, Črt Lasbaher) se izmenično v različnih predstavah vrstijo pri vodenju zbora, solistov in komorne zasedbe (godala, klavir, tolkala) petih mladih, zelo sposobnih in zagnanih instrumentalistov.

Foto: Tina Ramujkić

 

Foto: Janez Kotar

 

Kakovostna in prikupna izvedba je potrdila, da je Hobit otroška opera, ki je tako vsebinsko kot režijsko napisana mladi zasedbi na kožo, z visokimi standardi – po mnenju nekaterih zborovodij idr. poslušalcev za to starostno skupino morda kar prezahtevnega – glasbenega izraza. Slovenski projekt je ambiciozen, kot se za okvir in namen uprizoritve spodobi: odločno presega šolsko prireditev, a je v dometu uigrane in strenirane ekipe, ki so jo mentorji pripeljali do maksimalnega izražanja dobrega potenciala.

Predstavo je uvedel video, v katerem igralec Uroš Smolej upodablja Bilba Bogataja in pritegne pozornost mladega občinstva k neverjetni pustolovščini, ki jo je doživel v mladih letih. Konec pa poudarja, da je zmagovalna moč le v slogi in da imajo dragulji in zlatniki, ki jih zmaj skrbno čuva, manjšo vrednost od prvinskih vrednot, kot so »hrana, smeh in pesem« pa tudi prijateljstvo, hvaležnost in skromnost, na katere je edina žrtev te zgodbe, prestolonaslednik škratov Thorin, usodno pozabil, ko je dosegel bogastvo in minljivo oblast.

Foto: Janez Kotar