Zborovske zgodbe iz karantene (1. del)

Maribor in Zagorje v koronačasu – od sekcijskih vaj, vokalne tehnike, učenja ob posnetkih do tedenskih klepetov, teorije glasbe in priprave novih notnih zbirk

Litija, Trst, Markovci, Nazarje, 13.–19. april 2020

V prispevek redno dodajamo video-, avdio- in slikovno gradivo iz karantene.

Koronavirus nas zasleduje že dober mesec dni. 12. marca je Slovenija sprejela prve ukrepe za zajezitev okužbe s to nevarno boleznijo, potem ko je ta v Italiji že krepko razkazovala svoje zobe. Eden zadnjih koncertov pred skoraj prazno dvorano Slovenske filharmonije je bil nastop odlične mlade nemške dirigentke Julije Seline Blank, zmagovalke Svetovnega tekmovanja zborovskih dirigentov v Hongkongu, ki je nastopila z našim profesionalnim zborovskim sestavom. Tradicionalna pevska revija Primorska poje se je namesto konec aprila sklenila že 7. marca. Še bi lahko naštevali, za kaj vse je prikrajšana zborovska srenja to pomlad, ta za zborovske sestave najaktivnejši in najzanimivejši del leta. 27. državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi je odpovedano, 26. državno tekmovanje Naša pesem in Zvok mojih rok, 2. državno tekmovanje Mateja Hubada za slovenske zborovodje, sta (upajmo vsaj) prestavljena na jesen. 65 zborov, nekaj manj kot 80 zborovodij in nič koliko vrhunskih izvedb naših odličnih zborovskih sestavov željnih poslušalcev je tako prikrajšanih za nepozabna pevska doživetja. Vaje zborov niso več dovoljene. Kulturno, z njim tudi nam tako ljubo pevsko, dogajanje je zastalo.

 

Ne, ne, zborovsko življenje v Sloveniji pa že ne bo umrlo. Če ga niso zaustavile različne zgodovinske ujme, ga tudi koronavirus ne bo! Na vseh koncih Slovenije, pa tudi v zamejstvu, na tržaškem in goriškem, so pevci v stalni pripravljenosti, da se, takoj ko bo to mogoče, spet srečajo na skupnih vajah. Ta hip pa mislijo predvsem na to, da bo vsak posameznik dobro izpilil svojo pevsko linijo, saj bodo tako takrat harmonije zazvenele bolj usklajeno, bolj čisto in bolj ubrano.

Zbor sv. Nikolaja Litija je eden od sedemnajstih zborov, ki naj bi se 28. oz. 29. marca udeležili tekmovanja Naša pesem v Mariboru, tekmovanja, na katerem je litijski zbor pred leti že slavil zmago. Letos je za svoj nastop pripravil zahteven program del Monteverdija, Brahmsa in Vasksa ter noviteto Tadeje Vulc z naslovom Las keine stund, iz cikla Sundial. Zbor sv. Nikolaja je 50-članski ansambel, ki redno predstavlja občinstvu nova slovenska dela in se ponaša z več laserskimi ploščami. Od vsega začetka ga vodi Helena Fojkar Zupančič, priznana pevska pedagoginja v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu. V svetu se je proslavila predvsem z Dekliškim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki bi ga letos, če bi šlo vse po sreči, poslušali v Zagorju. Z dekleti je bila že večkrat povabljena na pomembne, prestižne zborovske dogodke v tujino, v Oslo, Barcelono (Svetovni zborovski simpozij) in Kansas City (Nacionalna konferenca ameriških dirigentov) v ameriški zvezni državi Misuri. Poleg teh dveh vodi še skoraj 130-članski (Z)Mešani zbor Škofijske klasične gimnazije, ki deluje v okviru študijskega programa te šole.

Zadnja sekcijska vaja 2. soprana Dekliškega zbora sv. Stanislava pred enotedenskimi počitnicami

 

Kako se v teh kriznih časih povezuje s svojimi pevci in kako se odzivajo, Helena Fojkar Zupančič pripoveduje: »Delam z vsemi tremi zbori bodisi po Skypu, Zoomu ali Microsoft Teamsu. Teža dela je na vokalni tehniki individualno, kar nam vzame kar precej časa, a je vredno. Lahko rečem, da so vsi zelo motivirani in dobro napredujejo, kar mi je v veliko veselje. Z nikolajevci smo julija nameravali na turnejo in na tekmovanje Kathaumixw v Kanado, žal je vse skupaj odpadlo. Z Dekliškim zborom smo poleti povabljene na Tajvan, tudi ta turneja je pod velikim vprašajem. Tekmovalnih in drugih zahtevnejših koncertnih programov ne izdelujemo, saj skupinsko online delo dirigentu nudi izjemno omejen vpogled v realno dogajanje ‘na drugi strani’. Zato beremo nove skladbe in redno izvajamo sekcijske vaje, prav tako imamo redne tedenske klepete. Ne vem zagotovo, ali bomo, če bo Naša pesem prestavljena na jesen, lahko sodelovali na tekmovanju, saj se zasedba z novo sezono praviloma zamenja. Odločila sem se, da se s tem in podobnimi problemi ne bom obremenjevala, čakam, kaj bodo prinesle razmere in nov čas. Z Nikolajem in z dekliškim zborom poskušamo prav zdaj posneti kratka videa. Odgovornost za izvedbo je na vsakem posameznem pevcu, zdi se zabavno in nam prinaša veliko veselja. To pa trenutno vsi potrebujemo.«

Sekcijska vaja Zbora sv. Nikolaja

Redno tedensko “Zoom” srečanje nikolajevcev

Vokalno skupino Vikra iz Trsta vodi Petra Grassi, mlada zamejska dirigentka, zmagovalka italijanskega državnega tekmovanja dirigentov Le mani in suono in podobnega slovenskega državnega tekmovanja Zvok mojih rok. Letos je bila kot posebno uspešna mlada glasbenica izbrana za dirigentko Italijanskega mladinskega zbora (Coro giovanile italiano). Z Vikro je dosegla že več prvih nagrad na italijanskih državnih tekmovanjih, letos se je želela predstavili še na slovenskem državnem tekmovalnem odru. Izmed koncertov, ki jih je oblikovala s to zanimivo zasedbo dekliških in dveh fantovskih glasov, je posebej zanimiv tisti v Gledališču Verdi v Trstu, ko je marca lani italijansko občinstvo navdušila s programom iz izključno slovenske zakladnice del za dekliško vokalno zasedbo. V Mariboru smo si obetali lepo predstavo Vikre z deli Gallusa in De Victorie ter romantika Rheinbergerja, ob teh pa še slovenskih ustvarjalcev Uroša Kreka in mladega Tineta Beca, ki je za to priložnost pripravil novo skladbo.

Kako si Vikra te dni organizira svoje pevsko napredovanje, o tem Petra Grassi: »Trenutno se ne posvečamo novim skladbam, pa tudi starim pravzaprav ne, saj to nekako ni mogoče. Skladb po spletu pač ni mogoče izdelovati in nadgrajevati. Zato sem se odločila za svojevrsten poskus: Svojim pevcem običajno že med vajami razlagam tudi teorijo glasbe in harmonijo, z njimi analiziram skladbe, ker menim, da je tudi to znanje potrebo za dosego dobrih pevskih rezultatov. Ta čas se mi zdi kot nalašč da izpopolnimo teoretično znanje, da razmišljajo o partituri kot celoti, da razmišljajo o smiselnem fraziranju. Veliko pevcev študira solopetje in vokalno tehniko pri Martini Burger v sklopu tržaške Glasbene matice. Z njo redno vadijo po Skypu. V Italiji imamo, kot veste, posebno težke razmere, skorajda ni mogoče pričakovati, da bi zbor pred jesenjo lahko vadil tako, kot smo bili vajeni doslej, govori se celo, da do decembra ne bo javnih dogodkov. To seveda pomeni, da bo treba vse ponovno zgraditi, od repertoarja do intonacije in interpretacije, vse. Vsi pevci so notalni, morda se bomo na kak način lotili tudi novih skladb.«

 

Na mariborski Naši pesmi se je želel ponovno izkazati tudi Komorni zbor Glasis iz majhnega kraja Markovci blizu Ptuja. Letos piše sedmo sezono, tudi to pod vodstvom glasbenega pedagoga, zborovodje in skladatelja Ernesta Kokota. V pičlih sedmih letih je uspešno sodeloval na več nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, na lanskem regijskem tekmovanju je dosegel zlato priznanje z odliko in absolutno prvo mesto v svoji regiji, ob tem pa še dve posebni nagradi za izvedbo Rheinbergerjeve Abendlied, op. 69, št. 3 in Zarje Damijana Močnika, ki naj bi ob skladbah Gallusa in mladega Žana Tetičkoviča zazveneli tudi na državnem tekmovanju v Mariboru. Trenutno, kot pravi zborovodja, ne vadijo. »Vsak zase se pripravljamo na novo sezono. Pevcem sem poslal note in posnetke posameznih glasov, tako da se lahko učijo nove skladbe. Trenutno kaj drugega ni mogoče. Ravno v teh dneh imamo pri nas občinski praznik, ob tej priložnosti bomo posneli makovško himno, pa ne samo mi, vsa društva, saj veste, teh imamo v Markovcih veliko. Jeseni pa, če bo le mogoče, na polno dalje, tudi na Našo pesem, če jo bo JSKD-ju uspelo organizirati. Vse sile bomo napeli, da bo tako, kot je treba.«

 

Državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi je bilo napovedano za 6., 7. in 8. april 2020. Na njem naj bi zapelo 23 otroških, 16 mladinskih, 7 dekliških in 2 mešana mladinska zbora. Zborovodkinja Katja Gruber naj bi tam nastopila dvakrat, najprej z Otroškim zborom OŠ Nazarje, zatem pa še z njihovimi nekoliko starejšimi vrstniki, Mladinskim zborom iste šole. Na Osnovni šoli Nazarje prepeva v zborih kar polovica učencev, kar je svojevrsten fenomen. Mladinski zbor je lansko leto slavil 15-letnico delovanja. V tem času je nabral vrsto državnih in mednarodnih priznanj, tekmovali so že v Bratislavi, Pragi, belgijskem Neerpeltu, predstavili pa so se tudi v Švici in v Bruslju. V Zagorju ob Savi so tekmovali že velikokrat, vsakokrat so domov odnesli zlato priznanje z odliko, dvakrat celo absolutno prvo nagrado. Za vse te uspehe gredo seveda zasluge zagnani in domiselni zborovodkinji, ki je aktivna tudi kot predavateljica, svetovalka in skladateljica. »Zborovsko nismo nič kaj aktivni zdaj pri nas,« pravi Katja Gruber, »smo namreč majhna podeželska šola, veliko naših otrok nima dobre internetne povezave, zato jim starši pomagajo s telefoni. Glasbeniki in likovniki smo tako dobili izrecna navodila, naj otrok ne obremenjujemo preveč. Sama sem se namreč na začetku zelo navdušeno zagnala in začela prepisovati pesmice v računalniški program Finale, tako so nastali majhni filmčki, posnetki, kjer note tečejo, en glas je močnejši, dva sta šibkejša. Te posnetke sem dala v uporabo v sodelovalnico na Zavod za šolstvo, kjer so bili učitelji nad tem zelo navdušeni. Ko so odpovedali tekmovanje v Zagorju, sem ocenila, da tudi o letnem koncertu nima smisla razmišljati, ker, če se bomo vrnili v šolo, bo vse podrejeno znanju, ocenjevanju …, glasba se bo morala umakniti ostalim področjem. Zdaj, ko sem nekoliko razbremenjena dela za zbor in razred, vmes najdem čas tudi za zbirko, s katero se ukvarjam že dve leti. Gre za gibalne pesmice, kot jim pravim. To ni zborovska glasba temveč pesmi, ki jih izvajamo v razredu, sama namreč poučujem glasbo od 3. do 9. razreda. Glasbena zgodovina otrok ne navdušuje, zdi se, da je naša vloga bolj sprostitvena. To funkcijo opravljajo pesmi, že kakih 30 jih imam, ki jih bom poimenovala Gibalnice