V prispevek redno dodajamo video-, avdio- in slikovno gradivo iz karantene.
Po dobrem mesecu dni strogih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 se razmere počasi umirjajo. Odpirajo se nove trgovine, dovoljene so nekatere športne aktivnosti, seveda le tiste, ki se lahko odvijajo v okvirih strogih omejevalnih ukrepov. Na področju zborovskega petja je za zdaj vse »po starem«: druženje ni dovoljeno, pevske vaje sodijo v kategorijo druženja, ergo: zborovsko petje ni dovoljeno. (Simpatična in duhovita domislica Okteta Simon Gregorčič iz Kobarida: Ali je med balinanjem dovoljeno peti? Če je, potem bi mi lahko začeli z vajami.)
Komorni zbor Megaron je v slovenskem prostoru dobro znan zborovski ansambel, ki ga sestavljajo alumni Škofijske klasične gimnazije sv. Stanislava iz Šentvida. Zbor vodi njegov ustanovitelj Damijan Močnik, s katerim so pevci v sedemnajstih letih, kar delujejo, uspešno nastopili na številnih tekmovanjih doma in po svetu ter prepotovali veliko evropskih in ameriških držav, kjer so vselej pustili svoj pečat. V tem času so nastopali s pomembnimi orkestri, kot so Münchenski simfoniki, Mladinski orkester Gustava Mahlerja in večkrat, tudi lansko leto dvakrat s Slovensko filharmonijo. Letos naj bi se zbor udeležil državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, kjer je že večkrat uspešno sodeloval, leta 2012 pa slavil celo zmago.
Tik pred razglasitvijo najstrožjih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s koronavirusom je pred dobrim mesecem dni zbor še uspel izpeljati vokalno-instrumentalni projekt Johann Sebastian Bach z dirigentom Garyjem Gradnom in koncertno mojstrico Mario Lindal. Priprave na ta projekt so bile, kot pravi zborovodja Damijan Močnik, zelo naporne, zadnji teden so vadili prav vsak dan. Baročni orkester so sestavljali slovenski študentje baročnih glasbil v sodelovanju s svojimi kolegi iz Hrvaške, Italije in Avstrije. V marcu so nastopili v Protokolarno-prireditveni dvorani Sv. Frančiška v Kopru in v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije v Ljubljani. Zatem pa so njihove aktivnosti obstale.
Kaj je pred njimi oziroma kako naprej, o tem dirigent Damijan Močnik takole: »Po dvotedenski pavzi smo imeli prvi sestanek prek spleta, na katerem smo se odločali, kako naprej. Glede na to, da smo na JSKD pridobili sredstva na dvoletnem razpisu, se bomo potrudili izpeljati še drugi del načrtovanega programa, snemanje slovenske zborovske literature iz obdobja romantike. To načrtujemo tako, da bomo jeseni posneli tri ali štiri koncerte s tem programom in odbrali najboljše posnetke za izid na zgoščenki, če bodo koncerti, seveda, izvedljivi. Te skladbe, ki so razmeroma preproste, bo naštudiral vsak pevec sam. V ponedeljek 20. aprila smo imeli prvo vajo prek Zooma. Začeli smo se poglabljati v skladbo Uroša Kreka April, ker so se pevci želeli spopasti z zahtevnejšim izzivom – delamo po sistemu, da vsak od njih individualno zapoje kratko frazo in potem v glavnem razčiščujemo zapleteno intonacijo. Za šalo smo poizkušali zapeti skupaj in nastal je ‘zabavni video’. Kako bo z udeležbo na Naši pesmi, bomo še videli. Dogovorili smo se, da letošnja zasedba ostane skupaj do konca koledarskega leta in kolikor bo le mogoče kvalitetno zaključi letošnje leto, ki se je za nas začelo odlično. Tudi Naša pesem je torej v naših načrtih.
Tudi z Mladinskim mešanim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije smo redno povezani. Ponavljamo program, ki smo ga izdelali že pred marcem in naj bi ga v aprilu posneli ter z njim odšli septembra na turnejo po ZDA. Tam naj bi izvajali predvsem slovensko glasbo. Ne kaže najbolje, da bi se to uresničilo, upali bomo do zadnjega, imamo pa rezervni scenarij – koncerti po Sloveniji in bližnji okolici.«
Tudi Mešani zbor Viva Brežice se je do sredine marca zavzeto pripravljal na Našo pesem, saj ima to tekmovanje, kot pravi zborovodkinja Simona Rožman Strnad, posebno energijo. Upajo, da bodo pa jeseni lahko zapeli v Unionski dvorani v Mariboru. Radi tekmujejo, že velikokrat so uspešno nastopili tako na domačih kot tujih tekmovanjih, zadnjič lani v Talinu, od koder so prinesli kar dve drugi nagradi. Zadnja leta se še zlasti ponašajo z lastnimi velikimi projekti, ki prinašajo inovativen pristop k zborovskemu poustvarjanju in so novost v slovenskem zborovskem prostoru. Tudi letošnjo pomlad je bil v načrtu podoben projekt, in sicer koncert v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Krško in nekaterimi drugimi vokalnimi zasedbami iz Posavja. »Po tem koncertu smo načrtovali priprave za jesenski letni koncert Viva vintage, ki naj bi obsegal jazz in pop priredbe evergreenov v novih preoblekah mladih skladateljev. Naročila za novitete so že stekla … Prav zdaj pa smo v precepu, ali bo ta projekt sploh izvedljiv. Treba se bo prilagoditi novim razmeram in izbrati verjetno nekaj bolj praktičnega. Glede na to, da se je v zadnjem letu pridružilo zboru veliko novih pevcev, razmišljamo, da se temeljito posvetimo železnemu repertoarju zbora, ki ga pevci radi in z veseljem pojejo ob različnih priložnostih, naučijo pa se ga bolj ali manj mimogrede. Z vsebinsko zaokroženo zgodbo bi se dalo oblikovati kar zanimiv koncert …
V tem mesecu smo uredili zvočni arhiv Vive, ki se v večji meri nahaja pri meni doma in še pri dveh pevkah: popisale smo vse posnetke od začetka do sedaj, jih uredile po letih, kasete, dat-kasete, posnetke z radia … in nemalokrat je kak posnetek spodbudil lepe spomine, ki smo jih delile z ostalimi pevci. Pa še to: pred nedavnim smo se odzvali na zabavni kotiček Naših zborov, natečaja za upodobitev sv. Intonacije. Nastal je odličen izdelek in kar je še pomembneje, z ustvarjanjem smo imeli veliko veselja in zabave. Kljub krizni situaciji ostajamo povezani v svoji ljubezni do petja.«
Iz Rač blizu Maribora prihaja dekliška Vokalna skupina A cappella, ki je na Naši pesmi nastopila že trikrat, letos se na mariborski oder Unionske dvorane odpravljajo četrtič. »Veste, prihajamo iz majhnega kraja, veliko nam pomeni, da lahko predstavimo zasedbe, ki – kot pravimo – zmorejo nekaj več, po katerih je kraj prepoznaven tudi v širšem slovenskem prostoru,« pove zborovodja Tone Žuraj. »Pod okriljem KUD Rače deluje kar pet pevskih skupin, tri vedno tekmujejo na regijskih tekmovanjih, na Naši pesmi pa samo VS A cappella, ki je bila prisotna tudi že na tematskih koncertih Sozvočenja. Dekliška zasedba je letos krepko prenovljena, kar pet pevk je novih, moram pa reči, da so res odlične, kar hitro so se ujele in se lepo zlile s starimi pevkami. Trenutno se – kolikor je na daljavo sploh mogoče –pripravljamo na jubilejni letni koncert, ki je bil napovedan za 14. junija in pozneje prestavljen na jesen. Pevke imajo zdaj note, vadijo vsaka zase, ko bo to mogoče, bo program že prebran in pripravljen za muzikalno izdelavo. Program za tekmovanje pa je naštudiran, predstavili smo ga že na regijskem tekmovanju in zanj prejeli zlato priznanje, za noviteto, ki sem jo v program prispeval sam, pa smo dobili še posebno nagrado. Jeseni bomo ta program osvežili in dodelali, mislim, da ne bo problemov.«
Na tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi bi se letos, tako kot že večkrat doslej, predstavila tudi Osnovna šola Franceta Bevka iz Tolmina, in sicer z otroškim in mladinskim zborom, oba vodi Barbara Kovačič. Na tolminski šoli pravzaprav obstaja kar pet pevskih zborov, 140 otrok iz Tolmina in okolice pridno ustvarja in nadgrajuje svoje znanje, da se lahko v tretjem razredu pridruži tekmovalnemu otroškemu zboru in pozneje mladinskemu. Tista najbolj zavzeta dekleta pa se v Tolminu družijo tudi po končani osnovni šoli v dekliški zasedbi Pueri cantores. Z vsemi temi formacijami si je Barbara Kovačič prislužila že kar lepo število regijskih, državnih in mednarodnih nagrad in priznanj, ki pa seveda niso prišla kar sama, za dosego teh je bilo potrebnega veliko dela, vztrajnosti, požrtvovalnosti in nenazadnje znanja. Barbara Kovačič se otročkom predaja že od prvega razreda dalje.
»Učiti na daljavo, to je nekaj neverjetnega, ne bi verjela, če ne bi tega zdajle preizkusila, še zlasti s prvošolci, ki ne berejo, ne pišejo, vse je treba posneti, pa še starši se morajo angažirati, sicer ni nič,« potoži Barbara Kovačič. »Pevskih vaj zdaj nimamo, sem pa redno v stiku z otroki, včasih jih samo povprašam, kako so, kaj počnejo, včasih jim pošljem kak posnetek v poslušanje, včasih jim dam za nalogo, da ponovijo stare pesmice … Z dekleti pa se bomo zdaj vendarle dobile na Zoomu in poskušale ugotoviti, kaj bi se dalo v danih razmerah narediti. One bi tokrat v Zagorju tekmovale pod vodstvom Stojana Kureta. Skupaj so vadili tri mesece vsak konec tedna po pet ur, izredno so napredovale, sploh jim ni bilo težko vaditi tako intenzivno, bile so izredno motivirane. Sama izkoriščam ta čas, da raziskujem, iščem nova primerna dela, veliko poslušam posnetke, iščem po internetu. Doma imam ogromno materiala, ki ga še nisem uspela pregledati, zdaj sem se temu temeljito posvetila.«
