Dva meseca od razglasitve pandemije: tu je že cela vrsta sprostitev ukrepov za zajezitev okužb. Šole in vrtci se odpirajo, učitelji in vzgojitelji pa ne vedo, kako bodo otroke prepričali, da se ne smejo približevati drug drugemu in si izmenjevati igrač. Stekel je javni promet, celo žičnice so začele obratovati, napoveduje se zagon letalskega prometa. Se bodo mar meje v zraku odprle prej kot tiste na tleh?
Politiki pa bijejo bitko na temo, katera vlada ga je lomila, stara ali nova … in nič ne kaže, da bi se kaj kmalu uspeli sporazumeti. Za zborovsko petje – še nič novega, tako kot ne za ustanove, kot so operne in koncertne hiše. Zbori za začetek čakamo na odlok, da bi se manj kot 100 ljudi morda smelo srečevati v skupinah, s tem bomo laže zadihali in zavihali rokave.
Do takrat pa … o tem David Preložnik, zborovodja Dekliškega zbora Gimnazije Celje – Center, Matevž Pušnik v imenu Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini v občini Šentjur, Jakob Feguš, umetniški vodja Vokalne skupine Cantilena iz Podlehnika v Halozah, Manja Gošnik Vovk, ki vodi Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja, ter Ambrož Čopi, zborovodja Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem in Komornega zbora KGBL.
Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center je stalni gost tekmovanja otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi. Tudi letos so se dekleta nameravala udeležiti tega uglednega nacionalnega merjenja pevskih moči. »Že moja predhodnica, Barbara Arlič Kerstein, je s tem zborom večkrat nastopila na odru Delavskega doma v Zagorju,« pripoveduje zborovodja David Preložnik, »to tradicijo sem obdržal tudi sam, potem ko sem leta 2012 prevzel vodenje te skupine. Sicer kot zbor nismo tekmovalno naravnani, že to, da smo izbrani za tekmovanje, nam veliko pomeni, to razumemo kot potrditev, da je bil naš trud dobro vložen. Na Gimnaziji Celje – Center imamo več glasbenih sestavov – poleg dekliškega zbora še Fantovsko vokalno zasedbo, ki jo vodi Gregor Deleja, dekliški nonet, ki ga vodi Barbara Arlič Kerstein, in instrumentalno zasedbo The Šlagers, ki jo vodi kolega Sašo Šonc –, saj uživamo veliko naklonjenost vodstva (tudi ravnatelj Gregor Deleja je glasbenik) in kolektiva. Vsako leto pride na avdicijo za dekliški zbor kakih 70 deklet, nekatera prav zaradi glasbenih obšolskih dejavnosti izberejo našo šolo, kar nas posebno navdušuje. Izmenjaje z državnim tekmovanjem se redno udeležujemo tudi mednarodnih tekmovanj, tako smo obiskali že ‘pol Evrope’, Firence, Prago, Budimpešto, Malto … Vedno se vračamo domov z dobrimi rezultati.
Glasbene skupine naše šole vsako šolsko leto oblikujejo več tradicionalnih dogodkov, Miklavžev koncert, novoletni koncert, Pomladni koncert, pa še vrsto drugih priložnostnih prireditev v okviru šole pa tudi v okvirih našega mesta z bogato kulturno dediščino. Eden večjih šolskih dogodkov je zadnja leta prireditev z naslovom Naših 100 +, to je srečanje vseh generacij šole, ki že več kot sto let gostuje v prelepi secesijski palači. Med pomembnejšimi bi bilo v tem letu tudi odprtje nove Konfucijeve učilnice, prve v savinjski regiji, ki jo ob podpori Konfucijevega inštituta v Ljubljani podpira tudi kitajska vlada. Odprtja bi se udeležilo kakih tisoč gostov. Pomemben projekt torej, ki podpira tudi medkulturni dialog. Prav te dni je bil načrtovan ta dogodek, ko bi bila Slovenija bogatejša za peti tovrstni kulturni forum. Glavni del prireditve bi slonel tudi na pevskih ansamblih, z dekleti smo nameravali naštudirati celo orientalsko pesem.«
Večina teh dogodkov bo letos zaradi obsednega stanja v zvezi s koronavirusom žal odpadlo.
»Že vse od sredine marca ne vadimo. Po spletu vzdržujemo stike, iz katerih izvem, da dekleta pogrešajo vaje in druženje. Zato me skrbi, ker tudi na daljavo čutim njihovo stisko. Videti je, da smo se spričo pomanjkanja socialnih stikov vsi nekako spremenili. Velikokrat je tako, da dijaki nimajo vseh potrebnih tehničnih možnosti, da bi lahko bili v rednih stikih. Nekateri živijo v predelih, kjer teh možnosti preprosto ni, slišati je za primere, ko se ne morejo ali nočejo javljati iz drugačnih razlogov. V tem trenutku se mi zdi zelo pomembno, da ostajamo povezani, da imamo načrte za naprej, da vemo, da bomo zmogli, ko bo prišel čas za to, da bo ves ta umetniški naboj, ki zdaj tli v nas, eksplodiral in bomo lahko nadaljevali tam, kjer smo končali. Jedro zbora mora ostati zdravo, da se bodo imele nove generacije na koga opreti.
Zelo lep program smo letos izbrali za Zagorje: prvič nekaj avtorskega, celjskega: naš skladatelj Leon Firšt je napisal priredbo skladbe Jureta Torija Potujem sam, ki smo jo prvič izvedli na prireditvi ob prazniku mestne občine Celje. S Tadejo Vulc smo pripravljali izvedbo njene skladbe Obrekovanje. Andrej Makor nas je pritegnil s svojo priredbo ljudske Nevesta le jemlji slovo, Miran Rustja pa nam je ponudil svojo skladbo Stoj, sončece, stoj, ki se nam je zdela primerna tudi za to priložnost; letos smo jo že izvedli na gostovanju v Braniku.«
Mešani pevski zbor Zarja prihaja iz majhnega kraja v občini Šentjur, Šentvida pri Planini. Komaj 119 prebivalcev šteje ta kraj, od tega jih v zboru Zarja poje 38. »No, ni čisto tako,« se zasmeje zborovodja Matevž Pušnik, »naši pevci prihajajo tudi iz nekaterih okoliških vasi. Naša zanimivost je, da je veliko pevcev med seboj družinsko povezanih, v zboru sta dve družini, bratranci in sestrične … Sam sem recimo v sorodu z nekdanjim dirigentom Matejem Romihom in njegovim nečakom Maticem, mladim skladateljem, ki prav tako poje v zboru, pa tudi s Petrom Tovornikom, tudi on redno sodeluje z zborom in je študent kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo. Zbor je nastal pred tremi desetletji. Od začetka leta 2016 ga vodim jaz, Matej pa mi pri tem pomaga tako, da kot učitelj na dveh osnovnih šolah v naš zbor pošilja nove pevske moči. To nam zagotavlja obstoj zbora. Mladi pevci pridejo v zbor motivirani in pripravljeni na delo, imajo pa tudi že veliko predznanja in vse skupaj zelo pripomore h kakovostnem delu, ki je seveda pogoj za dobre rezultate in zadovoljstvo ob njih. Pred dvema letoma smo tako uspešno nastopili na Festivalu Canta al mar v Kataloniji, letos pa smo se odpravili na domače regijsko tekmovanje in si tam prislužili zlato priznanje z odliko. To nas je spodbudilo, da smo začeli intenzivne priprave na Našo pesem, naše drugo državno tekmovanje, prvo pod mojim vodstvom, in to natanko 10 let po prvem nastopu zbora. Za to tekmovanje smo oblikovali program iz del Jacobusa Gallusa, Lojzeta Lebiča, Sama Vovka in Matica Romiha, ki je prav za nas priredil znano slovensko ljudsko Nocoj pa, oh, nocoj v zanimivem, sodobnem slogu z nekaterimi nekoliko neobičajnimi efekti. Doslej je še nismo predstavili v javnosti, upamo, da bomo to lahko storili novembra.«
Zbor Zarja prav letos praznuje 30-letnico uspešnega dela. »Ob tej priložnosti smo si zamislili koncert na prostem v domačem kraju, in sicer junija. Da bi koncert zazvenel pestro in svečano, smo k sodelovanju povabili Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje, ki ga vodi Matjaž Breznik. Koncert smo nameravali tudi posneti in ga morda izdati na zgoščenki, kar intenzivno pa smo razmišljali tudi o kakem tekmovanju v tujii, letos jeseni mogoče. Teh načrtov sedaj ne bo mogoče uresničiti, zato smo sestavili nekaj različnih možnosti, kako bi izpeljali vsaj koncert ob 30-letnici. Verjetno bomo vse skupaj izvedli naslednje leto, če bo le mogoče.
Čeprav prihajamo iz majhnega kraja, se v tem času družimo zgolj prek Zooma. Vadimo trenutno ne, vendar pa nismo izgubili upanja, da bomo vendarle lahko nastopilli na odru Unionske dvorane v Mariboru. Vsekakor se zanašamo na to, da bomo pred tekmovanjem lahko dodobra osvežili naš program in se kar se le da dobro predstavili.«
Vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika v vinorodnih Halozah je skupina enajstih deklet, ki se pevsko družijo 13 let. »Večina od njih so študentke ljubljanske univerze, nekatere pa so že zaposlene,« pove umetniški vodja Jakob Feguš. »V domači kraj prihajajo večinoma ob koncih tedna, tako da smo primorani vaje organizirati takrat. Lahko rečem, da so dekleta tudi prijateljice, da rade prihajajo k vajam in da so zelo motivirane. Večkrat smo že nastopili na regijskih tekmovanjih, vselej zelo uspešno, sodelovali smo tudi na Sozvočenjih, kjer smo leta 2010 osvojili celo glavno nagrado. Zadnja leta smo oblikovali več zanimivih projektov, tudi v sodelovanju z orkestrom, letos pa smo se z velikim veseljem in zagnano pripravljali na našo prvo Našo pesem, to je bil letos naš glavni cilj.
Na Naši pesmi so se želeli predstaviti z deli Gallusa, Jakoba Ježa, Tadeje Vulc in Lucijana Marije Škerjanca. Zlasti slednjega na zborovskih odrih redko srečamo. »Škerjančeva Ave Marija nam je po naključju prišla v roke, lahko rečem, da nam je kar prirasla k srcu.«
Zdaj tudi dekleta iz Podlehnika ne vadijo. »Zelo pogrešajo skupno muziciranje. Vsako od njih ima doma partiture in ponavlja program samostojno. Zadnja leta smo oblikovali in bili povabljeni v več zanimivih projektov, za enega od teh je mladi skladatelj Aleksander Čonč napisal obsežnejše glasbeno delo z naslovom Cantilena za žensko vokalno skupino in orkester. Naš glavni cilj je zdaj naša prva Naša pesem. Zadnje čase razmišljam o tem, da bi začeli vaditi prek spleta v manjših skupinah, morda bi tako šlo. Morda bi se tako uspeli pripraviti še za kakšno mednarodno tekmovanje.«
Foto: Slavko Rajh
Manja Gošnik Vovk je učiteljica klavirja in zborovodkinja Otroškega zbora Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja. S svojim zborčkom je že velikokrat nastopila na državnem tekmovanju v Zagorju ob Savi, vselej uspešno, domov so največkrat prinašali zlata priznanja oziroma zlata z odliko, enkrat ali dvakrat so bili nagrajeni celo kot najboljši zbor tekmovanja. Tudi na mednarodnih tekmovanjih so dosegali odlične rezultate, v Bratislavi, Olomoucu, Celju … To so le nekatere od njihovih uspešnih aktivnosti, tu so še snemanja, zgoščenke, različni projekti, glasbene pravljice, sodelovanja z orkestri … Letos si je zborovodkinja poleg sodelovanja na tekmovanju v Zagorju zamislila še udeležbo na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi, ker je ocenila, da je zbor v odlični formi, da so pevci zagnani in da jim lahko zaupa, da bodo zmogli vse napore, ki jih za sabo potegnejo priprave na dve tako pomembni tekmovanji.
Potem pa je prišel rez, koronavirus je pretrgal njihove načrte. »Sprva se kar nekako nisem znašla v tej novi situaciji,« pripoveduje Manja Gošnik Vovk. »Pevcem sem najprej dala štirinajst dni premora, v tem času pa sem prišla do zaključka, da bom morala pristopiti k delu nekoliko drugače. Brusiti, izdelovati tekmovalnega programa zdaj ni mogoče, zato sem se po tehtnem razmisleku odločila, da jih v skupinah povabim na vaje prek Zooma in jim ponudim ljudske pesmi, za katere si vse premalokrat vzamemo čas. Tako zdaj vadim z manjšimi skupinami po deset pevcev, ki jim predtem pošljem pesmico po mailu. Ko bom tako vse pevce naučila pesmico, mi bodo poslali posnetke, ki jih bom združila v skupno petje, v neke vrste kolaž. Zdi se mi, da bo to koristno, naučili se bomo kakih šest, sedem pesmi, ko pa se bomo lahko spet družili, bomo imeli polovico koncertnega programa že pripravljenega. Letos imam res dobro generacijo 32 pevcev, lepo je delati z njimi, tudi dosežki bi bili gotovo lepi. Taki mali navdušenci so to, stari do 12 let, res odlična generacija, notalni so, zelo hitro se učijo, zelo so predani, čeprav jim ob šoli, glasbeni šoli in vseh mogočih interesnih dejavnostih res ni lahko počakati še na pevske vaje, ki jih imamo ob ponedeljkih in četrtkih zvečer. Lani sem nagovorila kolege na otvoritveni konferenci, poskušala sem jim razložiti, kako pomembno je petje, naš prvi inštrument, kako je pomembno za razvoj občutka za intonacijo, fraziranje, razumevanje glasbe, za občutenje in še kaj, pri pihalcih in trobilcih tudi za dihanje … Prisluhnili so mi in pokazali naklonjenost, zato imam danes tako lep zbor. Že več kot 30 let se posvečam tem otrokom, z vsem srcem sem jim predana, menila sem, da bo nastop v Zagorju moj labodji spev s tem zborom, zdaj pa …«
Manja Gošnik Vovk je v vseh teh letih skozi zborove vrste (poleg zbora velenjske glasbene šole je več let uspešno vodila tudi zbor Junior Carmina Slovenica) pa tudi kot predana klavirska pedagoginja vzgojila marsikaterega učenca tako, da je pozneje svoje življenje posvetil glasbi. Danes velja za avtoriteto na področju otroškega zborovskega petja. Nemalokrat je strokovna spremljevalka revij otroških zborov in članica žirij na področju otroškega petja. »Ja, v teh dolgih letih sem dobila veliko znanja in izkušenj, rasla sem s svojimi pevci in zorela v svoji predanosti temu poklicu. Z leti sem vse bolj vztrajna, imam vse več volje in potrpljenja, nerada morim otroke, ne sitnarim, v tem sem z leti precej popustila, našla sem druge, učinkovitejše poti do cilja. Še zlasti pred tekmovanji je potrebno veliko naštetega, otroke je treba prepričati, da se moramo dva meseca posvečati istim štirim skladbam, čeprav jih ‘vendar že znajo’, da je treba še malo, pa še malo …«
Foto: ŠOUP, Jakob Bužan
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem trenutno ne dela, vsaj organizirano ne. Tudi Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana trenutno ne vadi. Zborovodja Ambrož Čopi je tako s koprskimi kot tudi z ljubljanskimi pevci v kontaktu prek aplikacije Zoom, vendar le zato, da mladi dobijo napotke za samostojno delo, in zato, da vedo, kaj jih v prihodnosti čaka.
APZ UP je zbor, ki že 16. leto združuje študente Univerze na Primorskem. Od leta 2004 so se uspešno predstavili na veliko mednarodnih tekmovanjih, posneli so kar osem zgoščenk, leta 2010 od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije prejeli status društva v javnem interesu in od JSKD dve leti pozneje še Gallusovo plaketo. Več kot enajst let prirejajo v Kopru cikel koncertov Simfonic voices, lansko leto pa so prav tam prvič pripravili mednarodno tekmovanje otroških, mladinskih in srednješolskih zborov, dirigentov in skladateljev Aegis Carminis. »Letos smo poleg državnega tekmovanja Naša pesem načrtovali še dve turneji in več drugih projektov,« pove zborovodja Ambrož Čopi. »Aprila naj bi odpotovali na Švedsko, maja pa v Romunijo, kjer bi bili gostje prestižnega festivala. Ker je romunska turneja finančno ugodna, bomo to, če bodo festival premaknili na oktober, mogoče tudi izpeljali, švedska pa bo, kot vse kaže, odpadla. Ker bodo zaradi recesije sredstva omejena, jih bomo namenili dvema projektoma, finančno zahtevnemu 2. Tekmovanju Aegis Carminis, ki naj bi ga izpeljali marca prihodnje leto, in etno-jazz projektu, v katerem sodeluje skladatelj Marjan Dovič, ki prav zdaj pripravlja jazz priredbe primorskih ljudskih za zbor in instrumentalni ansambel. Ta naj bi bil izveden na odprtju tekmovanja Aegis carminis in bil pred tem posnet na sodobne nosilce zvoka.«
Ker je Koper lansko leto pridobil nove koncertne orgle, se je okrog tega instrumenta stkala tudi zamisel o priložnostnem orkestru, ki so ga poimenovali Camerata academica. Ta se je že oblikoval in izvedel svoj prvi nastop s komornim zborom Vassil Arnaoudov iz Sofije, mladinskim zborom Armonija iz Preveze in Dekliškim zborom GŠ Koper pod taktirko skladatelja Ambrož Čopija. »V načrtu pa je že naslednji, in sicer božični koncert, na katerem naj bi Vivaldijeva Gloria na tradicionalnem koncertu Prepletanja združila APZ UP in vse sestave, ki so izšli iz tega zbora. Primorski APZ trenutno ne vadi skupaj, vsak pevec je dobil partiture in posnetke, da lahko program vzdržuje in obnavlja po lastni presoji, koronačas pa poskušamo izkoristiti tudi za to, da vzpostavimo YouTube kanal z našimi posnetki in da oblikujemo posnetek, t. i. »virtualnega zbora« na Makorjevo With quiet eyes, skladbo z optimistično, svetlo vsebino, ki je nastala za Filharmonični zbor iz Tajpeja, mi pa naj bi jo letos krstno izvedli v Sloveniji. Posneli smo že klavirsko spremljavo, nanjo nasneli kvartet pevcev, svoje glasove bodo zdaj dodali še ostali člani zbora. Ta postopek nam je dal misliti, da bi tako lahko posneli še več pesmi in jih ponudili slovenskim zborom za vadenje na daljavo.«
Komorni zbor KGBL je z Ambrožem Čopijem v Evropi prepoznaven zborovski sestav. Letos naj bi kot tak na Naši pesmi oblikoval svečani koncert ob 50-letnici našega nacionalnega tekmovanja z zanimivim programom slovenskih novitet in manj izvajanih del nekaterih preminulih avtorjev, v načrtu pa so imeli pevci in dirigent tudi dve zanimivi turneji. »Na Škotsko smo bili povabljeni kot gostje prestižnega festivala, sam bi imel tam mojstrski tečaj za dirigente, zbori, ki so bili prijavljeni na festival, naj bi izvajali tudi mojo glasbo, za to priložnost pa naj bi nastalo in bilo izvedeno tudi novo delo na poezijo škotskega pesnika. Ker je organizator Kanadčan, je v perspektivi za drugo leto povabilo na predstavitev mojih del v izvedbi kanadskih zborov v Vancouvru in Torontu. Poleg tega smo v dogovorih za turnejo na Bližnji vzhod oktobra, kjer naj bi predstavili slovenska dela na mojstrskem tečaju na akademiji za glasbo v Jeruzalemu in treh koncertih (Jeruzalem, Tel Aviv, Jordanija). Trenutno ne vadimo, verjamem pa, da pevci sami vzdržujejo znanje programa in ga nadgrajujejo z novim. Veliko čudovitih skladb imamo v načrtu, spodbujam tudi najmlajšo generacijo skladateljev, nadobudne člane zbora, in svoje kolege, naj pišejo. V pripravi je nov projekt pravoslavnih del, ki naj bi ga predstavili prihodnje leto v Sankt Peterburgu, od koder smo dobili zanimivo povabilo.«
