Zborovstvo na zelenem otoku

Bernie Sherlock – vsak njen koncert je samosvoja pripoved

Foto: Creative Commons Flickr, My Wave photos

Klifi Moher, Irska
Foto: Creative Commons Flickr, My Wave photos

 

Nastopi irskega zbora New Dublin Voices prevzamejo s spontano empatijo: veselje do petja se izraža v vedno občutenih izvedbah, v nastopu nasmejanih pevcev, v pristopu k posamezni skladbi, ki ni le del programa, ampak vsaka svet zase. Zbor usklajuje srce in razum, saj se poleg naravne komunikativnosti ponaša z uglednimi priznanji na vodilnih tekmovanjih v Franciji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Finskem, v Belgiji, Španiji, Angliji in Italiji, kjer je prejel veliko nagrado na tekmovanju Polifonico v Arezzu in je tako postal prvi irski zbor, ki se je uvrstil v finale za veliko nagrado Evrope. Na letošnjem tekmovanju Gallus v Mariboru se je uvrstil na tretje mesto.

Vse to v desetletni zgodovini, saj je bil ustanovljen leta 2005 in je od tedaj pristno zrcalo energije, prizadevnosti, a tudi prisrčne spontanosti tankočutne zborovodkinje Bernie Sherlock. Srečanje z njo je postalo tudi priložnost za pogovor o zborovski glasbi na »zelenem otoku«.

 

New Dublin Voices in zborovodkinja Bernie Sherlock Foto: Janez Eržen

New Dublin Voices in zborovodkinja Bernie Sherlock
Foto: Janez Eržen

 

V kolikšni meri ustanove podpirajo irsko glasbo in jezik na zborovskem področju in koliko je zborovstvo sploh upoštevano?

Najprej bi poudarila, da gre za novejšo tradicijo, ki je ne moremo primerjati na primer s slovensko. Za daljši čas smo bili podvrženi angleškim ‘pravilom’ in naša zborovska kultura se je istovetila z britansko. Zato smo v glavnem razvijali in promovirali angleško liturgično glasbo in angleške skladatelje. Irska zborovska scena se je razvila kot samostojno področje v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Skušamo promovirati irsko glasbo, zaenkrat pa imamo pred seboj še dolgo pot, saj smo kot ‘zborovski narod’ zelo mladi. Na državnem tekmovanju znanega zborovskega festivala v Corku imajo posebno nagrado za izvedbo skladbe v irskem jeziku, a to se dogaja tudi na večini tekmovanj.

Ko pogledam naokrog, vidim, da je še veliko dela. Mislim na primer na temelje ameriških univerzitetnih zborov, ki si lahko privoščijo velike vokalne produkcije in dolga potovanja. Tudi na Irskem se pozornost do zborovstva v univerzitetnem kontekstu postopoma veča: na univerzi v Dublinu imajo na primer dolgoletno zborovsko društvo, drugje po državi pa so univerzitetni zbori nastali spontano in delujejo pod vodstvom samih študentov.

Irska ljudska glasba je bolj vezana na instrumentalno in plesno izražanje. Veliko manj znana in razširjena pa je irska vokalna ljudska glasba in predvsem zborovski aranžmaji.

Prevladovanje instrumentalne glasbe je zagotovo eden od razlogov, drugi pa je dejstvo, da se je dejansko še nismo lotili bolj zavzeto. Ko potujem po drugih državah, poslušam zbore, ki izvajajo prekrasne priredbe svojih ljudskih spevov, a bo treba še malo počakati, da bomo lahko doživeli kaj takega in v takem obsegu tudi na Irskem.

Področje je upoštevano, a ni še tako razvito. Imamo več dobrih priredb talentiranih in zanimivih irskih skladateljev, sama pa bi želela poslušati več sodobnejših in aktualnejših pristopov k ljudskemu izročilu. Predstavljam si na primer glasbo ob spremljavi instrumentov, kot sta bodhran (boben irske tradicije) ali fiddle (violina) s sodobnimi clustri ali v fusion kombinacijah …

Prepričana sem, da bo naslednja generacija skladateljev še uspešnejša in da bo povzdignila našo glasbo na še višjo raven, da se ne bo izneverila naši identiteti, a ji bo dala sodobnejši izgled.

Kateri je po vašem mnenju »formativni« program za amaterski zbor, ki želi za pevce ustvarjati priložnost pevskega in umetniškega razvoja?

Začetna točka je samo ena oziroma razumeti moramo, s kakšno skupino pevcev razpolagamo. Potrebujemo namreč pravi repertoar za specifične sposobnosti pevcev (a tudi zborovodij). Priznam, da sem zelo sebična: izbiram programe, ki so zanimivi v prvi vrsti zame, kar pomeni s široko paleto različnih tempov, barv, impresij. Ko sestavljam program, si želim, da bi publika razbrala neko zgodbo in da bi bila ta zgodba čim bolj zanimiva. Če je vse monotono, lahko izgubim hkrati pevce in publiko!

Vaši pevci so pretežno mladi. Mislite, da je bolje izbirati skladbe, ki so zanje koristne, ali take, ki so jim všeč in jih torej motivirajo za nadaljevanje?

Z veseljem sprejemam predloge pevcev, njihove ideje ali nasvete. Morajo pa biti dovolj prepričljivi: ne ukvarjam se s stvarmi, v katere ne verjamem. Lani so na primer predlagali Chilcottove Carols, ki smo jih izvedli v božičnem času in sem zadovoljna s to izbiro. Ne razmišljam na podlagi starosti pevcev. Zanima me to, kar jih veseli. Raznolikost v programskih izbirah jim daje veselje.

»Irska zborovska scena se je razvila kot samostojno področje v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Skušamo promovirati irsko glasbo, zaenkrat pa imamo pred seboj še dolgo pot, saj smo kot 'zborovski narod' zelo mladi.« (Bernie Sherlock) Foto: Janez Eržen

»Irska zborovska scena se je razvila kot samostojno področje v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Skušamo promovirati irsko glasbo, zaenkrat pa imamo pred seboj še dolgo pot, saj smo kot ‘zborovski narod’ zelo mladi.« (Bernie Sherlock)
Foto: Janez Eržen

 

»Ko sestavljam program, si želim, da bi publika razbrala neko zgodbo in da bi bila ta zgodba čim bolj zanimiva.« (Bernie Sherlock) Foto: Janez Eržen

»Ko sestavljam program, si želim, da bi publika razbrala neko zgodbo in da bi bila ta zgodba čim bolj zanimiva.« (Bernie Sherlock)
Foto: Janez Eržen

 

Pogosto in zelo uspešno se udeležujete tekmovanj. Kakšen je za vaše pevce in za vas pomen tekmovalnega izziva?

Po številu tekmovanj ne presegamo povprečja: dejstvo, da smo prejeli nekaj nagrad, pa nas postavlja v ospredje, zato morda izgleda, da smo zelo pogosto na tekmovalnih odrih.

Tekmovanja dajejo zboru jasno usmeritev, mi omogočajo, da se med vajami poglobim v detajle in da zahtevam več. Nočemo samo peti na čim boljši način, naš cilj je posredovati sporočilo glasbe, komunicirati z občinstvom, odlepiti se od partiture.

Mednarodna uveljavitev je seveda velika prednost, osebno pa skušam ohranjati določeno ravnovesje med številom tekmovanj in koncertov. Tekmovanja so delček našega delovanja, koncerti pa cilj. Je tudi res, da z veseljem iščem priložnosti, da bi se pevci soočili z drugimi zbori zunaj državnih meja. Samo s širšo, mednarodno konfrontacijo si lahko predstavljamo, kaj želimo doseči. Ko nam je drugi zbor všeč, skušamo vedno utemeljevati, zakaj je pritegnil našo pozornost in kaj bi lahko naredili, da bi tudi mi dosegli podobne rezultate. Ko tekmujemo, ne mislimo na zmago, čeprav se nagrad zelo veselimo. Osebna in skupinska izkušnja pa sta pomembnejši.

Ko ste na tekmovanjih, utegnete poslušati tudi druge zbore?

Večkrat. V Mariboru je bil program zelo intenziven, zato sem se potrudila, da bi poslušala vsaj določene zbore. Meni je zelo pomembno in tudi zelo prijetno opazovati druge zbore in zborovodje, spoznavati njihove programe in skladatelje.

Izbira tekmovalnega programa lahko usodno ovrednoti ali oškoduje pevce. Pri tem imate zelo srečno roko.

Potrebno je veliko časa, da lahko najdeš program s pravim učinkom. Velikokrat sem ugotovila, da sta teorija in praksa včasih na različnih bregovih. O učinkovitosti (ali pa ne) svojih zamisli se lahko prepričaš le, ko preveriš z zborom, kar se ti je na papirju zdela fenomenalna izbira.

Zbor potrebuje izzive, a brez pretiravanja. Koristna je izbira glasbe, ki jo pevci lahko obvladajo, kombinacija skladb, ki se med seboj ujemajo v sklopu tekmovalnega programa. Ne smemo pozabiti, da obstajajo skladbe, ki se bodo morda ponavljale v okviru iste tekmovalne kategorije, kar skupaj z obveznimi skladbami predstavlja dodaten element primerjave. Ta primerjava bo lahko bolj ali manj uspešna tudi v odnosu do števila pevcev. Ko tvoj zbor nima velikega zvoka, je lahko na primer koristno preusmeriti pozornost na drugačno razkošje skladb za večje število glasov. Jaz na primer nimam mase pevcev in vem, da so za nas najprimernejše skladbe, ki usmerjajo največjo pozornost v detajle, bolj kot v veličastno zvočnost. Ko bi imela zbor z velikim številom pevcev, bi izbrala druge skladbe, ker bi se drobne nianse izgubile.

Nekatera tekmovanja predvidevajo obvezno skladbo v jeziku države, kjer se tekmovanje odvija. V Mariboru ste prejeli nagrado za najboljšo izvedbo priredbe Ambroža Čopija, slovenske ljudske Dajte novici na kolač. Dokazali ste, da pravilnik v tem primeru ne daje avtomatično prednosti lokalnim zborom.

Mislim, da je to odlična zamisel. Vsak zbor se mora namreč naučiti izgovorjave in pomena besedila v jeziku države, ki jo bo obiskal, kar pomeni stopiti v tesnejši stik z njeno kulturo, predvsem v primeru priredbe ljudske skladbe. Mi smo se na primer navdušili za skladbo Ambroža Čopija in njen hudomušni značaj. Pri izbiri Gallusovega dela pa smo se poglobili v lepoto njegovega opusa, kjer smo poiskali skladbo, ki je bila primernejša za našo skupino. Prav gotovo bomo odslej izvajali Čopija in Gallusa tudi na Irskem.

Irski zbor New Dublin Voices je pod vodstvom Bernie Sherlock na Mednarodnem tekmovanju Gallus – Maribor 2015 prejel nagrado za najboljšo izvedbo priredbe Ambroža Čopija, slovenske ljudske Dajte novici na kolač. Foto: Janez Eržen

Irski zbor New Dublin Voices je pod vodstvom Bernie Sherlock na Mednarodnem tekmovanju Gallus – Maribor 2015 prejel nagrado za najboljšo izvedbo priredbe Ambroža Čopija, slovenske ljudske Dajte novici na kolač.
Foto: Janez Eržen

 

»Navdušili smo se za skladbo Ambroža Čopija in njen hudomušni značaj. Pri izbiri Gallusovega dela pa smo se poglobili v lepoto njegovega opusa. Prav gotovo bomo odslej izvajali Čopija in Gallusa tudi na Irskem.« (Bernie Sherlock) Foto: Janez Eržen

»Navdušili smo se za skladbo Ambroža Čopija in njen hudomušni značaj. Pri izbiri Gallusovega dela pa smo se poglobili v lepoto njegovega opusa. Prav gotovo bomo odslej izvajali Čopija in Gallusa tudi na Irskem.« (Bernie Sherlock)
Foto: Janez Eržen

 

 

Kakšen je odziv publike na zborovske ponudbe na Irskem?

Prizorišče se spreminja in sem prepričana, da bomo kmalu lahko zasledili vse več odličnih irskih zborov. Ponosni smo na festival v Corku, ki privablja vrhunske zbore z mednarodnim tekmovanjem in ima izjemno pomembne zasluge za razvoj zborovske glasbe na Irskem. Imamo tudi več zborovskih festivalov (na primer Sligo, Mayo, Derry), ki so začeli delovati s tehtnimi načrti in mednarodnimi žirijami. Želimo imeti stike z najboljšimi strokovnjaki, ker se bomo izboljšali s pomočjo čim večjega števila koristnih nasvetov in soočenj.

Imamo odličen poklicni komorni zbor kot tudi veliko zborov, ki raziskujejo in izvajajo zanimive programe a cappella. Nenazadnje imamo na stotine cerkvenih zborov. Za zborovodje obstajajo specifični tečaji: so kapljice v oceanu, dolgoročno pa bo to prineslo očiten napredek.

Na področju občinstva pa ni ravno najbolj rožnato. Na Irskem ni veliko publike za zborovsko glasbo. Moj zbor jemlje problem zelo resno, saj razumemo pomen ustvarjanja in utrjevanja širšega kroga poslušalcev. Ko smo nastopili na francoskem festivalu Polyfollia, je vsak koncert privabil veliko lokalnega občinstva. Povsod je bilo vse zasedeno. Na Irskem pa smo zelo zadovoljni, če imamo 200–250 oseb, tudi ko priredimo koncerte svetovno uveljavljenih zborov.

Vsak pevec vašega zbora je sposoben izražati veselje do pevskega izražanja in do same skladbe. Kako ste to dosegli?

Ne poznam odgovora, a lahko povem, kakšen je moj pristop. Najprej zelo pozorno prisluhnem odzivu pevcev in odprto sprejemam njihove spodbude. Nočem stati pred njimi kot brezčutni avtomat, želim si obojestranske komunikacije in aktivnega sodelovanja iz ekspresivnega vidika. Ne gre samo za tehnični ‘dogovor o izraznosti’.

Vsak zbor je najprej skupina ljudi, ki se razvija na svojstven način. Začne se pri jedru strastnih navdušencev, ki jim glasba pomeni veliko v življenju, nakar se postopoma širi na druge osebe s podobnimi interesi, ideali, razpoloženjem. Znotraj vsake skupine pa najdemo tudi take pevce, ki niso tako motivirani, zato ni vse tako idilično, kot izgleda. V našem zboru preprosto ljubimo glasbo, zato jemljemo naše delovanje zelo resno. Preden stopim pred pult, mislim vedno na skladatelja, na našo dolžnost, da bi na čim boljši način prikazali njegovo delo, cilje, stil. Upoštevam tudi najmanjše navodilo, ki ga je avtor zapisal. To pa ne pomeni, da ne pride včasih do malih sprememb …

»Prepričana sem, da bomo kmalu lahko zasledili vse več odličnih irskih zborov. Imamo odličen poklicni komorni zbor kot tudi veliko zborov, ki raziskujejo in izvajajo zanimive programe a cappella. Nenazadnje imamo na stotine cerkvenih zborov.« (Bernie Sherlock) Foto: Janez Eržen

»Prepričana sem, da bomo kmalu lahko zasledili vse več odličnih irskih zborov. Imamo odličen poklicni komorni zbor kot tudi veliko zborov, ki raziskujejo in izvajajo zanimive programe a cappella. Nenazadnje imamo na stotine cerkvenih zborov.« (Bernie Sherlock)
Foto: Janez Eržen