APZ Maribor: Vojna in mir

Akademski pevski zbor Maribor, zb. Tadeja Vulc; digitalni album: ZKP RTV Slovenija, Ljubljana, 2018; notna zbirka: Astrum, Tržič, 2018

Med pomembnimi zborovskimi projekti zadnjih let izpostavljamo nekatere vidnejše izdaje, ki so se s svojimi sporedi, izvedbami in celovitostjo pristopov izkazale kot dragocen prispevek v slovensko zborovsko zakladnico in neizbrisen dokument časa. Med njimi sta tudi digitalni album in notna zbirka Vojna in mir Akademskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc.

Akademski pevski zbor Maribor, ki beleži dolgoletno tradicijo, segajočo v leto 1964, je po svoji kakovosti in dobrih programih vedno sodil med pomembnejše akterje glasbenega in kulturnega življenja Maribora in okolice. Njegovo zgodovino so zaznamovale mnoge spremembe, vsaka pa je pomenila korak naprej v kakovosti petja. Leta 2012 je 50-članski APZ Maribor začel pisati novo poglavje, in to z večkrat nagrajeno in uveljavljeno zborovodkinjo in skladateljico Tadejo Vulc. Skupaj so dosegli kar nekaj visokih nagrad in nanizali več priznanj na pomembnih zborovskih tekmovanjih po Evropi (Seghizzi, Debrecen, Špital bo Dravi, Varna, Arezzo).

Vojna in mir je dvoletni projekt, ki ga je APZ Maribor začel leta 2017, z njim pa se je poklonil spominu na žrtve prve svetovne vojne. Poleg koncerta novembra 2017 v Minoritski cerkvi v Mariboru, na katerem je zbor premierno izvedel novitete slovenskih skladateljev, je le-te tudi izdal v tiskani zbirki z istoimenskih naslovom in pripravil posnetke skladb za digitalni album. Digitalni album je leta 2018 izdala ZKP RTV Slovenija in je dostopen na spletu. Notno zbirko je istega leta izdala glasbena založba Astrum iz Tržiča.

Na albumu in v zbirki je šest skladb za mešani zbor brez spremljave, ki so jih prispevali sodobni slovenski skladatelji mlajše in mlajše srednje generacije: Andrej Makor, Tadeja Vulc, Matej Kastelic, Helena Vidic, Nana Forte in Tine Bec. Uglasbili so poezijo iz obdobja pred, med in po prvi svetovni vojni, in sicer pesnikov, ki so »v svojih pesmih s skrbno izbranimi besedami eksistencialno stisko človeka, ki je preživel vojno obdobje od njegovega prihoda vse do odhoda, uprizorili kar se da jasno, nazorno in občuteno,« je zapisano v knjižici albuma. Zastopani so trije pesniki; največ je besedil Srečka Kosovela (4), po ena pa pesem Antona Funtka in Dragotina Ketteja.

Vsaka skladba nosi zahteven glasbeni material, ki od zbora ne terja le preprostega štiriglasnega petja; posamezni glasovi se delijo na manjše enote, združujejo, drobijo. Zborovski stavek je pretežno napreden in se poslužuje nemalo zvočnih učinkov, ki petju dodajo globlji dramaturško-vsebinski aspekt. Vsak izmed skladateljev je napisal prvovrstno zborovsko delo, ki v odvisnosti od same vsebine poezije in pomena posameznih besed odraža svoje posebnosti. V izrazu in slogovno tvorijo homogeno celoto, kot bi skladatelji pisali skladbe v sožitju skupne zavesti. Vse povezuje trpkost in zmerna zvočna radikalnost ter rahle vzporednice v glasbenem stavku. Besedila Srečka Kosovela ponujajo s svojo univerzalno abstraktnostjo številne možnosti interpretacije, ki so jih skladatelji ne samo dobro, ampak z veliko kreativnosti izkoristili: Kosovelova Romanca, kljub temu da se dotika tematike ljubezni, je grenka. Zvočno se komajda odpira v svetlobo, s svetlejšimi toni, ki jih je Andrej Makor spretno zapisal, ne da bi prestopil čarobno mejo tolažbe. Izraz v skladbi ostane ves čas prežet s temo. Pretresljivo besedilo Po vojski Antona Funtka je Tadeja Vulc odela v glasbo, ki riše milje nekega živega prizora – scene, ki se realno dogaja. V to konkretnost je vpeljala več glasbeno dramatičnih trenutkov z gledališkimi povezavami in s tem poudarila na eni strani veselje po koncu vojne, na drugi pa surovost njenih posledic. Matej Kastelic je v Kosovelovem Prerojenju z glasbo ustvaril težje oprijemljivo eterično zvočno valovanje, ki je usmerjeno na besedo »sam«. Z njo se poigrava z glasovnimi učinki. V skladbi je več mest, ki zahtevajo body-percussion, kot je imitacija bitja srca s pestjo ob prsni koš. Helena Vidic Psalm Srečka Kosovela zasnuje v duhu kompleksne cerkvene molitve, ki zasleduje postopke liturgičnih zborovskih normativov, pri tem pa je v svojem ustvarjanju svobodna in inovativna. V znamenitih Kosovelovih Borih Nana Forte z glasbo poudarja občutja posameznih verzov in besed, sicer z manj gledališkimi konotacijami, saj je Kosovelova poezija v svoji naraciji poetična in s poudarjanjem občutij neotipljiva. Dramaturški lok gradi do četrte kitice, kjer pri besedah »Trdno sanjajoči bori« doseže izrazni vrhunec in tam spleta gosto glasovno nihanje, ki nas postopoma privede do razpleta. Tine Bec je v besedilu V katedrali Dragotina Ketteja z glasbo poskušal ujeti razpoloženje, ki nas zaobjame, ko vstopimo v prostranost cerkvene dvorane. V njej sta hlad in samota, ki pa se na koncu razrešita v nemirnem hrepenenju, torej se odpirata po raznoraznih notranjih bojih k upanju.

Vse skladbe so posvečene APZ Maribor in zbor jih odpoje z zanosom. Tadeja Vulc je dosegla izjemno visoko poustvarjalno raven zbora. Izvedbe so napolnjene z umetniško poglobljenim nabojem, zato je poslušanje pravo doživetje. Zbor dosledno sledi skladateljevim zahtevam, je intonančno zanesljiv, fraziranje je dobro dodelano. Posnetki skladb izražajo vso spoštljivost zbora do padlih in zgodovinske tematike ter tudi odgovornost do skrbno napisanih novitet slovenskih skladateljev, ki jim zbor pod taktirko Tadeje Vulc ne vdahne samo utripa življenja, ampak tudi humanost.

 

Iz zapisa k izdaji:

Leto 2018 nas opominja na konec časa boja, ki je za seboj pustil veliko krvavih žrtev. Odhodi in izgube so človeka preizkušali v najbolj skrajnih eksistencialnih položajih. A ta je ostal zvest svetu umetnosti: pesništvo iz obdobja pred, med in po 1. svetovni vojni predstavlja eno od plodovitejših obdobij. Ni ga med nami, ki ne pozna Srečka Kosovela, Antona Funtka, pa Dragotina Ketteja, Otona Župančiča. Gre za pesnike, ki so v svojih pesmih s skrbno izbranimi besedami eksistencialno stisko človeka, ki je preživel vojno obdobje od njegovega prihoda vse do odhoda, uprizorili kar se da jasno, nazorno in občuteno. Izbrana besedila v novih glasbenih preoblekah slovenskih skladateljev v izvedbi Akademskega pevskega zbora Maribor pod umetniškim vodstvom Tadeje Vulc, so bila krstno izvedena novembra 2017, ko je Akademski pevski zbor Maribor pričel dvoletni projekt VOJNA IN MIR, s katerim so izvedli koncert novitet, izdali tiskano zbirko novitet in digitalni album ter krstno izvedli delo Tadeje Vulc, Requiem za prednike.