14_02_Attacca_2013_Urska_Lukovnjak_40_www

Bloemfontein Children’s Choir iz Južne Afrike v Mariboru in Brežicah

Gostovanje južnoafriškega otroškega zbora pri slovenskih vrstnikih

Maribor, Brežice, 29. november–4. december 2013

Prvi del gostovanja v znamenju festivala Attacca

(Ksenija Kramberger Repina, Carmina Slovenica)

»Glasba ne pozna meja«, »glasbe ni treba prevajati, saj je vsakomur razumljiva«, »glasba gradi mostove« … vse to je bilo še prav posebej res ob lanski Attacci, ki je izzvenela v skupni glasbeni izkušnji s prijateljskim zborom iz Južne Afrike. Do sedaj so v Mariboru sodelovali ansambli iz Avstralije, Malezije, ZDA, Francije in Slovenije, lani pa so se Carmini Slovenici in Pevski šoli CS na odru pridružili pevci iz mesta vrtnic Bloemfontein (Republika Južna Afrika).

Otroški zbor Bloemfontein Children’s Choir je zelo posebna skupina, kakršne ne najdemo zlahka, saj sistematično goji vrednote, ki so našemu okolju že precej tuje: izjemno pomemben poudarek je namreč na strpnosti, prijaznosti, skromnosti in hvaležnosti. Leta 1987 ga je ustanovila dr. Huibrie Verster, ki je z vsem srcem predana zborovski glasbi in je z njim prejela mnogo prestižnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Veliko gostuje po vsem svetu, nazadnje je imel turnejo z Andrejem Rieujem, nastopili pa so tudi ob podelitvi častnega doktorata zvezdnici Oprah Winfrey.

Sporočilo, ki so ga južnoafriški pevci ponesli v svet, je pomembno dopolnilo Attacco. Ta mednarodni festival v organizaciji Zbora Carmina Slovenica namreč deli vizijo z idejo Songbridgea, ki si prizadeva za zbliževanje ljudi skozi glasbeno ustvarjanje na najvišji umetniški ravni. Ohranja in osvežuje bogato tradicijo zborovskega petja v Mariboru, spodbuja zanimanje za to glasbeno zvrst in ga prenaša na mlade. Festival je bil lani hkrati tudi dogodek ob svetovnem dnevu zborovske glasbe, ko praznuje ves zborovski svet. V zadnjih več kot dvajsetih letih se je praznovanju svetovnega dneva zborovske glasbe (okrog druge nedelje v decembru) pridružilo na tisoče zborov. Milijoni pevcev po vsem svetu so vključeni v koncerte, festivale, seminarje in druge dogodke. To so dnevi, na katerih pokažemo, da lahko z močjo, ki jo velika zborovska skupnost kaže skozi glasbo, porušimo navidezne pregrade, ki so produkt politike, različnih ideologij, verskih razlik in rasne diskriminacije, saj te razdvajajo človeštvo. Tako dokazujemo, da je glasbena umetnost več kot samo iskanje formalnih perfekcij ter lepote v interpretaciji in da je glasba tista, ki slavi vrednote solidarnosti, miru in razumevanja. Ustvarjati ne moremo ločeno, prizadevamo si, da so naši glasovi slišani skupaj in da glasba, ki jo ustvarijo, poišče svoje poti komunikacije.

Afriški gostje so se tako konec novembra predstavili v mariborski Unionski dvorani pod vodstvom Huibrie Verster, ob njih so nastopili še Koncertni zbor Carmina Slovenica pod vodstvom Karmine Šilec, OPZ Junior Carmina Slovenica pod vodstvom Manje Gošnik Vovk in OPZ PU pod vodstvom Marinke Šober ob klavirski spremljavi Tatjane Dvoršak. Naslednji dan je južnoafriški zbor priredil še opoldanski koncert v Svečani dvorani Ptujskega gradu, zvečer pa ponovno obiskal Unionsko dvorano, kjer je Vokalno gledališče Carmina Slovenica izvedlo predpremiero Toksičnih psalmov.

Bloemfontein Children's Choir v Unionski dvorani v Mariboru Foto: Urška Lukovnjak

Bloemfontein Children’s Choir v Unionski dvorani v Mariboru
Foto: Urška Lukovnjak

 

Gostitelji – Zbor Carmina Slovenica Foto: Urška Lukovnjak

Gostitelji – Zbor Carmina Slovenica
Foto: Urška Lukovnjak

Izkušnja druženja in gostiteljstva je bila Zbor Carmina Slovenica zelo drugačna in zato izredno dragocena, med mladimi pevci in pevkami so se spletla prijateljstva, ki v spominu in srcih ostanejo za dolgo. Zbor redno gostuje v tujini in je na turnejah gostoljubno sprejet, zato tudi sam rad gosti zbore iz tujine. Tovrstna glasbena, kulturna in socialna izmenjava omogoča spoznavanje kulture in navad tujih držav ter srečevanje ljudi podobne starosti iz različnih držav. S tem je mladim omogočeno pridobivanje novih izkušenj.

Vtise z gostovanja je dirigentka južnoafriškega zbora strnila z besedami: »Pravkar smo se vrnili s turneje v Sloveniji, kjer smo imeli koncert s Karmino Šilec. Karmina je res posebna umetnica in njene pevke so izjemno disciplinirane. Udeležili smo se tudi vaje za njihov naslednji projekt; ta se ukvarja z vojnimi strahotami in grozotami, ki jih ljudje povzročajo drug drugemu. Karmina si je – kljub številnim obveznostim – vzela čas za naše gostovanje in nam veliko pokazala. Pred oglednim obiskom (marca oz. aprila) nisem vedela, kako zelo izjemni so ljudje v Sloveniji. Slovenci niso le prijazni in iskreni, name so naredili močan vtis, ker si tako močno prizadevajo ‘na vseh frontah stvari potisniti naprej’. To me je res navdušilo.«

14_02_Attacca_2013_vtisi_otrok_2_www

Drugi del gostovanja se je sklenil pri vrstnikih osnovnih šol brežiške občine

(Lučka Černelič, JSKD Brežice)

Južnoafriški otroški zbor Bloemfontein Children’s Choir smo gostili tudi v brežiški občini. Na JSKD Brežice smo že zgodaj spomladi navezali stike z vsemi osnovnimi šolami naše občine. Povsod namreč delujejo otroški in mladinski pevski zbori in prepričani smo bili, da je to lahko odlična priložnost, da se mladi pevci obeh zborov povežejo. Povezovanje z novimi zborovskimi prijatelji, spoznavanje glasbe drugih narodov in približanje njihove glasbe nam so bili tudi cilji, ki jih je gostujoči zbor ob koncertiranju na enomesečni turneji po Evropi želel doseči. V okviru priprav na evropsko turnejo sta se v mesecu marcu v Brežicah mudili organizatorica potovanja in dirigentka omenjenega zbora. Ob iskanju primernih koncertnih prostorov sta si z navdušenjem zamislili koncertiranje v Viteški dvorani Posavskega muzeja na gradu Brežice. Na srečo Viteška dvorana po nedavni prenovi omogoča izvedbo dogodkov v zimskem času, zato sta vodstvi muzeja in območne izpostave JSKD Brežice potrdili termin in koncert uvrstili v ciklus zimskih koncertov v Viteški dvorani.

Prve informacije v zvezi s projektom smo zborovodjem in vodstvom osnovnih šol predstavili po zaključku revije mladinskih pevskih zborov v Brežicah. Ob navdušenju nad projektom so takoj začele deževati ideje o organizaciji samega gostovanja in skupnega koncerta. Prevzel nas je predlog, da bi na koncertu nastopil združeni projektni mladinski pevski zbor, ki bi ga sestavljali otroci udeleženih zborov na junijskem vseslovenskem zborovskem projektu Zborovski BUM v Mariboru. S pridruženimi ostalimi šolskimi zbori bi se predstavili s programom z Buma. Na koncertu bi dirigirali vsi osnovnošolski zborovodje, vsak po eno skladbo, družine otrok iz teh zborov pa bi bile lahko gostiteljice afriškega zbora. Oddaljenost šol in gostiteljev od Brežic ni predstavljala ovir.

Po zatišju do pozne jeseni so se sredi novembra na posameznih šolah začele intenzivne priprave v zborih in potrditev gostiteljskih družin. Združeni zbor se je nato v zadnjem tednu pred koncertom srečal na skupni vaji v brežiškem Domu kulture in bil po tej generalki pripravljen na nov izziv. Za gostiteljstvo afriških otrok se je prijavilo več družin, kot je bilo potrebno, in nekatere so tako ostale brez gostov. Afriški organizatorji so 46 otrok iz zbora (30 deklet in 16 fantov v starosti od 11 do17 let) po premišljenih kombinacijah med gostitelje razvrstili že pred prihodom v Slovenijo.

Gostje iz Afrike so v Brežice pripotovali na dan koncerta, 2. decembra v dopoldanskem času. Čez dan smo jim organizatorji omogočili vajo v Viteški dvorani in nato še ogled muzejskih zbirk in mesta. Po krajšem počitku so v poznem popoldnevu vznemirjeni prišli na koncert. V prvem delu so lahko prisluhnili nastopu naših pevcev, v drugem pa so s sporedom pesmi različnih glasbenih stilov in zvrsti navdušili številne ganjene poslušalce. Večer v Viteški dvorani je bil izjemen.

Bloemfontein Children's Choir v Viteški dvorani Posavskega muzeja na gradu Brežice Foto: Foto Rožman Brežice

Bloemfontein Children’s Choir v Viteški dvorani Posavskega muzeja na gradu Brežice
Foto: Rožman Brežice

 

Združeni projektni zbor osnovnih šol občine Brežice, zborovodja Vilko Urek Foto: Foto Rožman Brežice

Združeni projektni zbor osnovnih šol občine Brežice, zborovodja Vilko Urek
Foto: Rožman Brežice

Najpomembnejši del gostovanja afriškega zbora pa se je začel šele po koncertu. Organizatorji, gostiteljske družine in gostujoči otroci smo se zbrali v Glasbeni šoli Brežice. Bil je zelo ganljiv trenutek, ko smo otroke predali gostiteljem. Po prisrčnih spogledovanjih so se skupaj odpravili na domove, kjer se je njihovo spoznavanje in druženje nadaljevalo in ponekod zavleklo pozno v noč.

Naslednje dopoldne so gostje skupaj z našimi otroki preživeli na šolah. Utrip običajnega šolskega dne je bil prepleten s posebno energijo, saj so se prav na vsaki šoli potrudili in ob rednem pouku pripravili različne delavnice in druge zanimive projekte, ki so otroke povezali v neprecenljivo celoto.

Popoldne so se lahko ogreli v toplih bazenih Term Čatež in se zvečer vrnili h gostiteljem. Težko se je bilo odpraviti k počitku, saj je bilo treba izmenjati še toliko vtisov. Nekaj povzetih od afriških gostov je strnjenih v stavku: »Na šolah je bilo čudovito, zanimivo in nepozabno. V Termah Čatež zabavno, užitkov polno, enkratno. Na koncertu v Viteški dvorani slavnostno …, počaščeni smo bili z močnimi aplavzi prekrasne publike.«

Prehitro je prišlo zgodnje sredino jutro, ko se je že bilo treba posloviti. Na zbirnem mestu pred Mladinskim centrom Brežice so tekle solzice in objemom ni bilo videti konca. Nazadnje so otroci sklenili krog okoli gostiteljev in v slovo zapeli pesmico.

S solzami v očeh in z občutkom, da ne zmore izraziti dovolj močne zahvale gostiteljem, ki so na široko odprli vrata svojih domov in šol, se je od vseh poslovila še vodja afriških gostov Jaki. Poudarila je, da so od vsega prevzeti tudi njihovi otroci, ki so povedali, da so jih družine razvajale in jim nudile najboljše – ob hrani in nočitvi tudi toplino in ljubezen. Njihova gostoljubnost jih bo napajala na celotni turneji (domov so se vrnili šele na božični večer) in bodo zelo srečni, če jo bodo lahko vsaj delček povrnili ob morebitnih naših obiskih njihove dežele. Ne gre prezreti posebne zahvale Simoni Rožman Strnad, ki je bila v organizacijo gostovanja odločilno vpeta.

Organizacija tovrstnih gostovanj predstavlja vsestransko angažiranost in odgovornost. Projekt organizacije tega gostovanja na območni izpostavi JSKD Brežice ni bil načrtovan, vendar smo se zavedali, da ga ob rednem delu zmoremo uspešno izpeljati. Na koncu smo ugotovili, da smo skupaj z vsemi preživeli trenutke, ki so polepšali naš vsakdan. Pri tem so nam vsekakor pomagali otroci naših pevskih zborov, njihovi starši, zborovodje, vodstva šol in mladi pevci ter spremljevalci gostujočega zbora Bloemfontein Children’s Choir iz Južne Afrike.

Foto: Foto Rožman Brežice

Foto: Rožman Brežice

O gostovanju otrok mnogo povedo tudi vtisi nekaterih staršev, učiteljev in otrok:

»V Brežicah te dni gostuje otroški pevski zbor iz Bloemfonteina iz Južne Afrike, ki je v ponedeljek koncertiral na zimskem koncertu v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice pod vodstvom dirigentke dr. Huibrie Verster, skupaj s Projektnim mladinskim pevskim zborom osnovnih šol občine Brežice z zborovodji Dejanom Jerončičem, Matejo Rožman, Zinko Škofca, Tatjano Špan, Vilkom Urekom, Elo Verstovšek Tanšek in Jožico Zupančič. 3. december, Prešernov rojstni dan, so priložnostno zaznamovali tudi dobovski in kapelski osnovnošolci, saj so danes dopoldne gostili nekatere mlade vrstnike gostujočega južnoafriškega pevskega zbora. Ob pestrem kulturnem programu so jim predstavili znamenitosti Slovenije, občino Brežice ter dobovsko in kapelsko osnovno šolo.« (Renato Zorko, OŠ Dobova)

»Tudi zame in moje pevce je bil ta koncert čudovit in nepozaben dogodek. V petek, na vaji, mi je bilo težko, ko skoraj nič ni »štimalo«, bil pa je zato lepši ponedeljkov večer. Še enkrat HVALA, povzdignili sta naše delo. Čutila, mislim, da tudi ostali, sem se koristno, videlo se je, kaj znamo in zmoremo.« (Zinka Škofca, OŠ Brežice)

Združeni projektni zbor osnovnih šol občine Brežice – zadovoljstvo, sreča, ponos mladih pevcev Foto: Foto Rožman Brežice

Združeni projektni zbor osnovnih šol občine Brežice – zadovoljstvo, sreča, ponos mladih pevcev
Foto: Rožman Brežice

»Afriška prijateljica

Povedali so nam, da bo v Brežice prišel otroški pevski zbor Bloemfontein iz Južne Afrike. Ko sem slišala učitelje govoriti o obisku afriških otrok, sem se takoj odločila, da bom pri tem sodelovala. To, da bi lahko gostila nekoga iz druge države ali kulture, sem si želela že od prvega razreda. Dva dneva, ki sem jih preživela v družbi Renẻ, sta bila nekaj najlepšega v mojem življenju.

Na začetku me je skrbelo, kako naj se sporazumem z njo, ampak drugo jutro sva se že tekoče pogovarjali. Izvedela sem zelo veliko stvari o njej, npr. kako živijo, kje prebiva, kaj sta po poklicu oče in mama itd. Res, bila je »the best« in upam, da bova ostali prijateljici za vedno. Pogovarjali se bova preko facebooka in zagotovo ne bova izgubili stika. Mogoče jo bom še celo kdaj obiskala v Afriki. Res je bila lepa izkušnja, povem vam. Upam, da bom še kdaj imela tako lepo priložnost, kot je bila ta. Hvala.« (Klaudija Agrež, 8. r. OŠ Maksa Pleteršnika Pišece)

Foto: Foto Rožman Brežice

Foto: Rožman Brežice

»Afričanke pri nas

Ko me je mami peljala na generalko v grad Brežice, sem se tresla od živčnosti, saj sem komaj čakala konec nastopa, ker sem pričakovala dve Afričanki. Med njihovo generalko smo vsi pogledovali na oder in opazovali naše goste. Zelo so nam bili všeč, saj so bili drugačni kot mi. Moje prijateljice so večinoma gledale njihove pričeske, saj so imele deklice na glavi veliko majhnih kitk. Enako so med našo generalko oni opazovali nas, ko pa smo končali, so nam glasno ploskali. Vsi smo bili zelo živčni, saj nismo vedeli, kako dobro oni pojejo.

Prišel je čas nastopa. Vsi nasmejani smo odhajali na oder in z očmi iskali svoje starše. Za nami so prišli v dvorano tudi afriški otroci in se posedli na stopnice. Ko smo peli, so nas Afričani pozorno poslušali. Po našem nastopu smo sedli na stopnice mi. Ko so Afričani nastopali, mi je šla po koži kurja polt. Peli so nebeško. Vsi so držali v rokah telefone in fotoaparate in jih snemali. Ko so končali, smo jim podarili bučni aplavz.

Nato smo vsi odšli iz dvorane po svoje bunde in jakne. Spodaj so nas starši počakali, da nas odpeljejo domov. Jaz in še nekaj otrok pa smo bili izjema. Šli smo v dvorano Glasbene šole Brežice. Tam smo sprejeli Afričane. Jaz sem bila zelo živčna in imela sem potne roke. Ko so me poklicali, sem bila še bolj živčna, saj sem vedela, da bom zdaj spoznala svoje nove prijatelje, ki jih bom gostila doma. Zaslišala sem ime Ayanda Bendille. Komaj sem čakala, da jo vidim. Ko je vstala, sem bila zelo navdušena, ker je imela črno polt, saj je bilo veliko otrok v njihovem zboru tudi bele polti. Ko je prišla do mene, me je objela, zato sem takoj vedela, da bo to nepozabno doživetje. Malo sem bila žalostna, da je bila samo ena, ker smo pričakovali, da bomo gostili par, a že to je dogodivščina, da je sploh kdo prišel k meni. Po odhodu iz glasbene šole je odšla po svoje kovčke in odpeljali smo se na pico. Med tem ko smo jedli, smo se pogovarjali. Povedala nam je, da je zelo hvaležna, da smo jo sprejeli in da smo zelo prijazni do nje. Bila je zelo utrujena, zato je odšla takoj spat. Povedala sem ji le, da gre naslednji dan z mano in ji bom predstavila našo šolo. Zjutraj sva odšli v šolo, tam pa so naju že čakale moje prijateljice, ki so prav tako gostile otroke z druge poloble. Bila sem zelo živčna, saj nisem vedela, ali ji bo program na naši šoli všeč. Ko je dan tekel proti koncu, mi je povedala, da ji je naša šola všeč, ampak da je njihova šola veliko večja. Zvečer mi je podarila nekaj spominkov iz Južne Afrike, mi pa njej nekaj iz naše okolice. Zelo je bila hvaležna, da smo jo sprejeli in da se nam nikakor ne more zahvaliti, je še dodala. Vsi smo veseli in zadovoljni odšli spat.

Ko sem se zbudila, sem začutila bolečine v trebuhu, to pa je zagotovo pomenilo, da bom afriško dekle zelo pogrešala, ko bo odšlo. Morala se je spakirati, mi pa smo jo odpeljali v Brežice. Močno sem jo objela v slovo. Slovo je bilo težko za obe. Izrekli sva si zelo pogoste besede: »I will miss you.« Vsi so se morali ‘vkrcati’ v avtobus in še zadnjič sva se objeli. Močno sem ji mahala, dokler ni avtobus izginil izpred oči. Začutila sem solze v očeh, a sem vedela, da se bova nekoč še videli. Nikoli ne veš, kje, nikoli ne veš, kdaj.« (Tina Bogovič, OŠ Artiče)