Foto: arhiv CGI
Italijanski državni mladinski zbor bo v soboto prvič nastopil v Sloveniji. Glasovi izbranih pevcev iz vse Italije bodo zapeli 26. januarja ob 20. uri v Cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani na povabilo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in v organizaciji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v sklopu stikov med Italijo in Slovenijo v pričakovanju festivala Europa Cantat Ljubljana 2021. Doslej so zbor vodili Filippo Maria Bressan, Nicola Conci, Stojan Kuret, Lorenzo Donati, Dario Tabbia, Gary Graden in Roberta Paraninfo, v letu 2017 pa sta ga za tri leta prevzela Luigi Marzola in Carlo Pavese, iskana zborovska dirigenta in predavatelja. Pred ljubljanskim nastopom smo ju povabili na kratek pogovor.
Nekdanji pevci zbora danes vidnejši zborovodje, skladatelji in poklicni pevci
Zbor je reprezentančna skupina združenja Feniarco, ki federativno povezuje vsa deželna društva na italijanskem teritoriju in skoraj 3000 pevskih skupin. Nastal je leta 2003 v sklopu izobraževalnih projektov združenja s strateškim namenom oziroma kot delavnica za bodoče zborovodje in kot vir dobrih zgledov za umetniško rast italijanskega zborovstva. Priznani italijanski in tuji zborovodje so prevzeli vodstvo skupine v triletnih mandatih, v zadnjih letih tudi v umetniškem tandemu, in zbor je zares postal, kar je obetal –»delavnica zborovske bodočnosti«. Pevci, ki so peli v tem zboru, so zdaj v Italiji izstopajoči zborovodje mlajše generacije. Med nekdanjimi člani so tudi skladatelji, nekateri so se usmerili v poklicno pevsko kariero, vsi pa so na neki način v svoje zborovsko okolje ponesli, kar so pridobili na področju zborovodske in vokalne tehnike, stilne ozaveščenosti, obvladanja širšega repertoarja.
V teh šestnajstih letih obstoja so zbor vodili Filippo Maria Bressan, Nicola Conci, Stojan Kuret, Lorenzo Donati, Dario Tabbia, Gary Graden in Roberta Paraninfo. Vsak je prinesel svojo specifično izkušnjo, znanje in programske usmeritve, kar je tudi smisel redne zamenjave vodstva in pevcev. Z njimi se je zbor poglobil v renesančno polifonijo, ljudsko glasbo v sodobnih priredbah, sodobno glasbo in romantiko. Kot reprezentančna skupina italijanske zborovske federacije je zbor velikokrat nastopil na mednarodnih zborovskih in glasbenih festivalih, na katerih je sodeloval tudi z drugimi priznanimi dirigenti, kot so Frieder Bernius, Simon Gaudenz, Georg Grün, Philippe Forget. Od ustanovitve do danes je izvedel okrog 150 koncertov. Udeležil se je tudi mednarodnega tekmovanja Florilège Vocal de Tours, ki spada v mrežo evropske velike zborovske nagrade, kjer je prejel prve nagrade v vseh glavnih kategorijah.
V triletju 2017–2019 sta vodstvo zbora prevzela Luigi Marzola in Carlo Pavese, ki je novembra lani postal predsednik Evropskega zborovskega združenja ECA – Europa Cantat. Prvi je izbral repertoar skladb iz preteklih stoletij, od renesanse do nemške romantike, drugi pa 20. in 21. stoletje, s posebnim poudarkom na opusih severnoevropskih skladateljev. Za zimsko koncertno turnejo (in delavnico) zbora je Marzola izbral sakralne skladbe Gabrielija, Schütza, Bacha in Mendelssohna, Pavese pa skladbe Bonata, Mäntyjärvija in Rautavaare.
Zbor je velikokrat nastopil na mednarodnih zborovskih in glasbenih festivalih, na katerih je sodeloval tudi z drugimi priznanimi dirigenti, kot so Frieder Bernius, Simon Gaudenz, Georg Grün, Philippe Forget.
Foto: Lorenza Daverio
Investicija, ki se obrestuje
Novoizvoljeni predsednik Evropskega zborovskega združenja Carlo Pavese, doma iz Torina, je zborovodja osrednjega pomena v italijanskem zborovskem gibanju. Gary Graden, Eric Ericson, Tõnu Kaljuste, Frieder Bernius in Ragnar Rasmussen so nekateri od znamenitih mojstrov, pri katerih se je izpopolnjeval. Ustanovil je zbor Coro 900 v Torinu, vokalno skupino Siryn v Stockholmu in Torino Vocalensemble, danes pa vodi zbora Coro G in Piccoli Cantori, ki se odlikujeta tudi po izvirnosti glasbenih projektov. Pavese je zelo iskan tudi kot predavatelj in je leta 2012 prevzel umetniško vodstvo italijanske izvedbe znamenitega festivala Europa Cantat. V svoji karieri je vodil pevce različnih starosti, a se na poseben način posveča pevskemu in umetniškemu izobraževanju mladih in najmlajših, zato se je začasna zadolžitev pri tem zboru idealno povezala z mnogimi drugimi zborovskimi obveznostmi zelo dejavnega italijanskega glasbenika. Tudi s tem zborom je Pavese iskal pot do neobičajnih repertoarjev, stikov z gledališčem in književnostjo, izvrstnih zvočnih konstrukcij, ki se navdihujejo v severnih pokrajinah bolj kot v sredozemskem čutenju. Njegov program in izvedbe pa v celoto povezujeta sever in jug, razum in strast.
Dirigent Carlo Pavese je izbral glasbo severne Evrope, baltskih in skandinavskih skladateljev.
Foto: arhiv CGI
Kako bi predstavili zasedbo, potencial in koncept Italijanskega mladinskega zbora in kakšno vlogo odigra v vaši zborovodski karieri?
»Italijanski mladinski zbor CGI (Coro Giovanile Italiano) je mešana zasedba mladih pevcev, ki so bili izbrani na več kot stotih avdicijah po vsej Italiji. Vodilna misel, na kateri temelji celoten projekt, je združitev sposobnih in motiviranih pevcev, ki jim daje možnost, da razvijajo svoj glasbeni potencial in vzpostavijo mrežo osebnih in zborovskih vezi. Gre za investicijo, ki je namenjena v prvi vrsti samim članom zbora, a s pozitivnimi posledicami, ki jih pevci prenesejo na celotno, državno zborovsko gibanje. Gre tudi za investicijo v zborovodje, ne glede na njihovo umetniško »kilometrino«. Sodelovati z državnim mladinskim zborom je vedno in v vsakem primeru nekaj izjemnega. Zase moram priznati, da že mnogo let nisem imel tako spodbudne priložnosti, da bi se lahko ukvarjal z navdušujočo kombinacijo elementov: omejen čas za realizacijo načrtov, zahteven program, sposobni pevci, visoka pričakovanja. Prav gotovo sem z njimi rastel tudi jaz.«
Ali program, ki ste ga izbrali, zrcali vaše glasbene želje ali je nastal kot izobraževalni projekt?
»Italijanska federacija Feniarco mi je predlagala poudarek na 20. in 21. stoletju, kar mi zelo ustreza, saj menim, da je za zborovodjo najprimerneje deliti z zborom izkušnje na področju, ki ga najbolj obvlada. Vse to je toliko pomembneje, ko gre za glasbo, ki ne spada v običajne repertoarje zborov, iz katerih pevci izhajajo in s katerimi se najpogosteje ukvarjajo. Zato sem se osredotočil na glasbo severne Evrope, na baltske in skandinavske skladatelje, z občasnimi »postanki« v ameriški literaturi. V Ljubljani bomo izvedli skladbo izjemno zanimivega italijanskega skladatelja Giovannija Bonata, ki je nastala po naročilu Turškega državnega zbora in je napisana za postavitev v prostoru. Izbral sem tudi dva finska avtorja: zapeli bomo cikel skladb na Shakespearjeva besedila Jaakka Mäntyjärvija in Lorcovo suito Einojuhanija Rautavaare. Skupni točki sta visoka vrednost izbranih besedil in dejstvo, da sta oba skladatelja izbrala tuji jezik.«
Na avdicijah izbrali šolane glasove z visokimi tehničnimi sposobnostmi
Luigi Marzola je mladim italijanskim pevcem prav tako predstavil repertoar, ki ne spada v njihov zborovski vsakdan, tako zaradi jezika kot tudi zaradi sloga. Z njim so namreč raziskovali zvočne in ekspresivne pokrajine nemškega baroka in romantike. Marzola je organist, pianist in zborovodja, ki se je izpopolnjeval na znameniti Akademiji svete Cecilije v Rimu. Študiral je tudi petje in se poglobil v komorno, vokalno-instrumentalno literaturo. Sodeloval je z mnogimi koncertnimi društvi po vsem svetu in je pogosto tudi žirant zborovskih tekmovanj ter predavatelj visokih izpopolnjevalnih tečajev. Veliko let je poučeval in vodil delavnice na Visoki šoli za glasbo v Luganu v Švici, redno pa poučuje tudi na zborovodski šoli v Arezzu in na Glasbenem konservatoriju Giuseppeja Verdija v Milanu.
Luigi Marzola bo z zborom predstavil predvsem dela nemškega baroka in romantike.
Foto: arhiv CGI
Kako bi utemeljili program, ki ste ga izbrali za triletno delovanje z Italijanskim državnim zborom?
»Izbral sem pretežno romantične skladbe zaradi lepote nekaterih del Mendelssohna in Brahmsa, a predvsem, ker gre za repertoar, ki ga ta zbor v svoji zgodovini še ni obravnaval. Zato smo na avdicijah izbrali tudi glasove, ki bi bili lahko še posebej primerni za te skladbe. Od začetka mandata do danes se je repertoar širil geografsko in časovno do Monteverdija in Brucknerja. Izbral sem pretežno osemglasne skladbe, ki so lahko primerne za izvedbo v 40-članskem zboru.
V Ljubljani bomo izvedli Gabrielijev Jubilate Deo in Nemški Magnificat, »Schwanengesang« za dvozborje, ki velja za mojstrovino Heinricha Schütza. Nadaljevali bomo z Bachovim motetom Komm, Jesu, komm in zakjučili z motetom op. 69, št. 2 Felixa Mendelssohna Bartholdyja Jauchzet del Herrn alle Welt, ki sklene krog, saj sta Gabrieli in Mendelssohn uglasbila isto besedilo. Poleg tega je beneška šola Gabrielija stilno vplivala na vse skladbe, ki jih bomo izvedli na tem koncertu.«
Katere značilnosti tega repertoarja so posebno koristno delovale kot izobraževalne iztočnice?
»V teh skladbah se pojavljajo kompozicijski vzorci in prijemi, ki niso značilni samo za romantično dobo: romantični moteti ne bi obstajali v taki obliki brez italijanskih in nemških baročnih zgledov, slednji pa črpajo iz renesančne literature. Poglabljanje tovrstnih skladb tako znamenitih avtorjev postavlja pevce pred ‚veliko zborovsko obliko‘, v kateri najdemo vse, kar potrebujemo. Poudaril bi, da ta repertoar zahteva odlične vokalne in tehnične sposobnosti, ki presegajo meje ‚lepega glasu‘ in ‚muzikalnosti‘. Zato imamo v tem zboru več pevcev, ki se tudi izven zbora izpopolnjujejo na pevskem področju.«
Kakšen pa je vaš pristop k repertoarju, ki ste ga izbrali?
»Pozoren sem do zapisa, da lahko s skladateljevimi navodili tolmačim svojo interpretacijo prek giba in primerne zvočne slike. To je bistvenega pomena za zborovodjo, ki cilja na profesionalnost. Izvajalcu pa je treba pomagati pri iskanju iskrene motivacije, prek katere lahko osvoji govorico skladatelja, ki lahko zaživi z emocijami in sporočili. Čeprav merimo na čim večjo profesionalnost, je idealna kondicija nepredvidljiv pogoj: ne moremo namreč povabiti občinstva ravno v trenutku, ko smo v najboljši formi, ko vse deluje v najlepšem redu. Koncert se zgodi v določenem trenutku in moramo biti pripravljeni, ne glede na okoliščine. Nihče nima te naravne sposobnosti, treba je vežbati: imenuje se tehnika.«
