Podravje in njegova okolica veljata za etnološko eno najbogatejših območij na Slovenskem. Razigrani kurenti, ki prihajajo s tega področja, so eden najprepoznavnejših primerov slovenskega ljudskega izročila oz. nesnovne kulturne dediščine, ki ga je kot takega prepoznal tudi UNESCO. Nič manj kot ti pa ni znan širom po Sloveniji tudi običaj, ki so ga Podravci poimenovali borovo gostüvanje, običaj, s katerim se ponorčujejo iz neporočenih fantov in deklet. Tudi ljudska glasba tega območja sodi med slovenske posebnosti, še zlasti če se petju pridružijo tipična ljudska glasbila, kot so trstenke, lončeni bas ali raglje.
Vokalno izročilo Podravja največkrat odraža tesno povezanost z naravo, opisuje kmečka opravila, žlahtno kapljico in seveda ljubezen med mladim fantom in dekletom.
V Komornem zboru Glasis iz Markovcev se že od samih začetkov (zbor je nastal leta 2013) zavedajo pomena slovenskega ljudskega izročila in ga v prirejeni obliki redno umeščajo v svoje programe. Počasi je dozorevala misel, da bi se na neki način oddolžili kulturnemu prostoru, ki jih obdaja. »Ta želja je zorela v meni in v nekaterih pevcih kar nekaj let,« pove dirigent zbora in učitelj glasbe na osnovni šoli Destrnik – Trnovska vas, Ernest Kokot. »Ko prebiram literaturo in iščem primerne skladbe za našo zasedbo, nemalokrat naletim na težavo, ker je naša Podravska regija v priredbah ljudskega izročila zelo skromno zastopana. To je bil neposredni razlog, da smo se odločili idejo izpeljati. K sodelovanju smo povabili priznanega poznavalca zborovske glasbe Mitjo Gobca, ki nam je pomagal izbrati oz. poiskati kar triindvajset najlepših napevov iz naše regije. Na razpis se je odzvalo enajst slovenskih skladateljev različnih generacij, od tiste najmlajše, ki še ni zaključila študija, pa do najstarejše, ki jo zastopa prav naš Mitja Gobec. Večina se je posvetila eni skladbi, nekateri pa so se odzvali tudi z več deli. Prispelo je šestnajst čudovitih skladb, izkazali so se tudi najmlajši skladatelji, kar pomeni, da imamo v Sloveniji obetavne, talentirane mlade glasbenike z zelo dobro vodeno izobrazbo.« 19-letni Andraž Babšek, dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet je prispeval dve deli, skladbo Le pijmo ga, ne glejmo ga je komisija (Tadeja Vulc, Ambrož Čopi, Ernest Kokot) predlagala za tretjo nagrado, ki si jo je delil s Tilnom Slakanom, študentom doktorskega študija in asistentom na ljubljanski Akademiji za glasbo, ki je priredil pesem Eno drevce mi je zraslo. Drugo nagrado je za skladbo Kukafca prejel 25-letni skladatelj, aranžer, multiinstrumentalist in član zbora Glasis Niko Kostanjevec, prva nagrada pa je odšla v roke Krištofa Strnada, skladatelja in dirigenta, člana zbora Slovenske filharmonije in zborovodje MePZ Viva Brežice, ki je za uglasbitev izbral ljubezensko tematiko, pesem z naslovom Snočkaj mi je lun’ca prav lepo svetila. Poleg omenjenih so se na povabilo k sodelovanju odzvali še Maja Čerček, Vid Čadež, Matic Romih, Matej Kastelic, Igor Majcen, Jani Golob in Mitja Gobec, ki je pri projektu sodeloval tudi kot urednik. Nastala je obsežna zbirka, ki poleg samih del obsega tudi nekaj spremnih podatkov; ti bodo zborom iz drugih slovenskih regij ali tujine lahko s pridom služili. »Skladbe so – razen dveh – precej zahtevne,« pove zborovodja Ernest Kokot, »doslej smo jih naštudirali osem, polovico torej, in jih izvedli na predstavitvi zbirke januarja letos. Drugo polovico bomo predstavili v naslednji sezoni. Načrtujemo, da bomo vse skladbe zatem tudi posneli.« Po končanem natečaju je Komorni zbor Glasis skladateljici Tadeji Vulc naročil še posebno skladbo na temo pustovanja, »fašenka« v Markovcih z naslovom Pustni čas, ki so jo objavili v dodatku izdaje.
»Izdaja zbirke predstavlja pomemben kulturni mejnik,« je v uvodniku zapisala predsednica zbora Glasis Martina Horvat, »glasbeni dediščini tega območja namreč daje novo življenje in jo postavlja v sodoben zborovski okvir. Zbirka tako postaja most med tradicijo in sodobno zborovsko ustvarjalnostjo.« Člani zbora in njihov zborovodja Ernest Kokot verjamejo, da bo obogatila programe marsikaterega slovenskega zbora, in veseli jih, da je zanimanja zanjo kar precej.