Na klepetu z Voces8 – mnogovrstnost je njihova začimba življenja

»Če so King's singers kralji Anglije, so Voces8 princi in princese,« so mediji zapisali o priznani angleški vokalni skupini. Ansambel, čigar repertoar sicer temelji na pet stoletij stari klasični zborovski literaturi, bo na koncertu v Ljubljani postregel tudi z glasbenim koktajlom sodobnih popularnih, jazzovskih in spiritualnih skladb.

V

Angleško glasbeno življenje bi bilo najbrž v mnogih pogledih precej drugačno, če mu ne bi botrovala zavidljiva angleška zborovska tradicija. Katedralni zbori so namreč odgovorni za ustvarjanje nekaterih najbolj zavidljivih in cenjenih vokalnih zasedb na svetu, kot so King’s singers, Hilliard ensemble, The Sixteen, Cambridge singers, Monteverdi choir, Polyphony … Mednje spada tudi mlada vokalna zasedba Voces8, ki s svojim umetniškim delovanjem ostaja zvesta angleškim koreninam in osupljivi, stoletja stari tradiciji. Kot že samo ime razkriva, skupino sestavlja osem čudovito usklajenih glasov: bas, bariton, dva tenorja, dva kontratenorja in dva soprana, ki se popolnoma nevsiljivo in v maniri angleških deških zborov kot krona prilagajata moškim glasovom.

Voces8 se je v svojem sorazmerno kratkem, a kakovostnem in raznolikem artističnem poustvarjanju uvrstil med trenutno najbolj zaželene vokalne sestave. Njihove mednarodne turneje pokrivajo Evropo, ZDA, Azijo in Afriko, letos pa bodo na povabilo Slovenske filharmonije obiskali tudi Slovenijo, tretjič doslej. Priznani angleški oktet, čigar repertoar sicer temelji na pet stoletij stari klasični zborovski literaturi, posega po aranžmajih sodobnih popularnih, jazzovskih in spiritualnih skladbah. Zabeležili so kar 13 zmag na priznanih mednarodnih zborovskih tekmovanjih ter vrsto nagrajenih albumov pri založbi Signum Classic, vključno z albumi Choral Tapestry, Bach motets, Acer High in Christmas. Za album Purcell collection so bili kar sedemkrat nominirani za nagrado CARA ter jo v kategoriji za najboljši album in za najboljšo klasično skladbo tudi prejeli. Njihovemu debitantskemu albumu Eventide pri založbi Decca Classics se je letos pridružil še drugi album Lux, ki je prejel številne pozitivne odzive tako poslušalcev kot kritikov.

Ansambel poleg umetniškega delovanja intenzivno pripravlja in vodi glasbenoizobraževalne delavnice, ki temeljijo na lastni učni metodi, imenovani Voces8 Method. Kot vodilni ansambel organizacije Voces cantabile music se posvečajo širjenju kreativnosti med mladimi glasbenimi nadebudneži, za kar so prejeli posebno pohvalo UNESCA.

Voces8 bo v Sloveniji nastopil v nedeljo 15. marca ob 19. uri v Slovenski filharmoniji, hkrati pa tudi zadnjič v dosedanji zasedbi, saj se z zaključkom sezone od okteta poslavlja ustanovni član in basist Dingle Yandell. O prihajajočih načrtih in vizijah, ki bodo skupino spremljale v naslednji sezoni pa smo se pogovarjali z Barnabyjem Smithom – kontratenorjem in umetniškim vodjem skupine Voces8 in Voces cantabile music ter dirigentom Komornega zbora Voces Cantabiles in ansambla Senesino Players.

 

Večinoma ste svojo glasbeno pot pričeli kot zboristi deškega zbora katedrale Westminster Abbey v Londonu. Kako vas je kot pevce opredelila tovrstna oblika pevskega izobraževanja?

Za zborista v Westminster Abbey oziroma v katerikoli zborovski ustanovi je to nedvomno izkušnja, ki spreminja pogled na življenje. Vsakodnevno triurno vadenje in prepevanje osem mašnih bogoslužij na teden je vseobsežna izkušnja za vsakega pevca, kaj šele za osemletnika. Pevska kariera katedralnega zborista se zaključi pri trinajstih letih in ob odhodu je pevcu prav gotovo predan najboljši temelj zborovskega petja ter glasbene izkušnje, ki spremlja človeka vse življenje. Ne moreš si pomagati, ne da bi se zaljubil v glasbo, in ta ljubezen je prav gotovo eden od razlogov, zakaj smo ustanovili skupino Voces8.

Gramofon, revija, posvečena klasični glasbi, je pred nekaj leti objavila članek 20 najboljših zborov, ki je ocenjeval najkakovostnejše zborovske sestave sveta. Večina med njimi, ki so se uvrstili na seznam, so bili ravno angleški. Zakaj menite, da vaši zbori dominirajo na seznamu, poleg tega da vsi izhajajo iz zavidljive zborovske tradicije kot del britanske kulturne dediščine?

Angleški zbori so prepolni odličnih pevcev, ki izhajajo iz naših čudovitih zborovskih ustanov, vendar pa je zame odločilni doprinos k visoki kakovosti angleškega zborovstva prav tipičen angleški zvok. Čistost, svežina in nadzor nad glasom so le nekatere značilnosti našega zvoka, po katerem hrepenijo mnogi zbori sveta. Stremimo k čudovitemu zvenu resonance glave, ki na globlji ravni resnično prodira v poslušalčevo srce. Kombinacija vseh naštetih komponent in muzikalnih sposobnosti, ki jih pevec razvija in pridobi že kot mlad zborist, prinaša zelo dobre rezultate.

V Angliji je ogromno profesionalnih vokalnih skupin, kot so King’s singers in Hilliard Ensemble. Bi lahko rekli, da so vaši vzorniki, mogoče celo svetovalci? S člani King’s singers ste menda dobri prijatelji …

Odkar pomnim, sem velik oboževalec skupin King’s singers in Swingle singers. Prav ti dve skupini sta namreč glavni pobudnici moje strasti do a cappella izvajanja. Imeli smo kar precejšnjo srečo, da so nas člani King’s singers vzeli pod svoje okrilje, nas vzgajali, negovali in nam tudi svetovali. Ko je Voces8 pričenjal svojo glasbeno pot, je bil član našega svetovalnega odbora ravno eden od pevcev omenjene skupine. Od takrat smo se udeležili nešteto seminarjev posameznih članov znamenitega ansambla, trenutno pa tesno sodelujemo s Paulom Phoenixom, ki je nedavno zapustil skupino, in bivšim altistom Robinom Tysonom, ki je naš menedžer. Presrečni smo, da nam je bila dana možnost tesnega sodelovanja s skupino s tako bogatimi izkušnjami in zgodovino. Še danes nam pomagajo pri vsakodnevnih stvareh.

»Če so King's singers kralji Anglije, potem so Voces8 princi in princese,« je zapisal ameriški časnik Wartburg Gazette.

»Če so King’s singers kralji Anglije, potem so Voces8 princi in princese,« je zapisal ameriški časnik Wartburg Gazette.

Voces8 je bil ustanovljen leta 2005, skupino pa še vedno opredeljujete nekateri ustanovni člani. Kako ocenjujete, da se je skupina v zadnjem desetletju razvila in napredovala?

Trenutno imamo štiri ustanovne člane. Ko smo pričenjali, smo imeli dva glavna cilja; prvi je bil kakovostno izvajanje in koncertiranje s čim širšo paleto vokalnega repertoarja, drugi cilj pa se je nanašal na izvajanje in vodenje izobraževalnega sistema, ki bi ljudi navdihoval in motiviral. Ti cilji ostajajo nespremenjeni in so še vedno v središču naših ambicij. V zadnjem desetletju smo prehodili kar precejšnjo razdaljo na tem področju. Naša blagovna znamka je zrasla do te mere, da lahko danes poučujemo kar 20.000 študentov na leto in izvedemo prek 100 koncertov.

Mislim, da je bila ‘organska’ rast našega umetniškega delovanja skozi leta fascinantna. Postali smo seveda boljši v tehničnem smislu tako na koncertnem odru kot tudi v učilnici, dozoreli pa smo tudi kot umetniki. Pred desetimi leti smo posegali le po energični literaturi, želeli smo biti virtuozni in prepeti čim več skladb. No, lahko bi rekel, da je naš celotni nastop dandanes veliko bolj rafiniran, saj skušamo uskladiti oba pola – všečnost in gracioznost na odru ter energičnost, ko je ta potrebna. Rad poslušam naše prve albume in se sam pri sebi nasmiham …

Kot ste omenili, Voces8 še zdaleč ni le vokalni ansambel; z Voces Cantabiles music spodbujate rast glasbene aktivnosti med mladimi. Nam lahko poveste več o tej dobrodelni ustanovi in zakaj je metoda Voces8 drugačna od ostalih učnih metod?

Vzpodbujati mlade h kreativnosti in jih navdihovati, da uporabljajo svoj glas, je poglaviten del našega dela. Organizacija Voces Cantabiles Music (VCM) je zastavljena tako, da omogoča čim širši množici vključiti se v glasbeno dejavnost in kot rezultat sodelujemo z več tisoč študenti letno. V veliko zadovoljstvo nam je, da so ljudje po vsem svetu tako dobro sprejeli naše delo. Čeprav je Voces8 vodilni ansambel znotraj organizacije, poleg nas deluje še Apollo5, petglasna a cappella skupina, ki je bila zasnovana za širjenje naše izobraževalne pobude, ter ostali posamezni voditelji delavnic, ki nam pomagajo izvajati naše programe. Nedavno smo odprli lastni center za vokalno odličnost, imenovan Gresham center v Londonu, znotraj prečudovite cerkve sv. Ane in sv. Neže, ki jo je zgradil Sir Christopher Wren, le slabih sto metrov od katedrale sv. Paula.

Naše poučevanje se vrti okoli tako imenovane metode Voces8, ki jo je skupina sama zasnovala, napisal pa jo je Paul Smith kot odgovor na navdušujočo študijo, ki jo je v Veliki Britaniji izvedel Zavod za šolstvo. Študija nakazuje, da vsak, ki dnevno izvede kratko vajo specifične glasbene dejavnosti, izboljša funkcije možganov na področju matematike, pismenosti in jezikoslovja. Metoda je unikatna, oblikovana za široko množico ljudi, poučujejo pa jo lahko tudi tisti, ki niso glasbeniki, in je zato dostopna vsem učiteljem, šolam in amaterjem. Naše delavnice temeljijo na tej neverjetno vsestranski in edinstveni izobraževalni metodi.

Gresham center je mednarodni center za vokalno odličnost v osrčju Londona, čigar vizija je navdihovati in spodbujati glasbenike vseh starosti k glasbenem raziskovanju in izobraževanju.

Gresham center je mednarodni center za vokalno odličnost v osrčju Londona, čigar vizija je navdihovati in spodbujati glasbenike vseh starosti k glasbenem raziskovanju in izobraževanju.

 

Voces8_7

 

Voces8 je ambasador založbe Peters, kjer izdajajo svoje izobraževalno gradivo in notni material aranžiranih skladb Jima Clementsa.

Voces8 je ambasador založbe Peters, kjer izdajajo svoje izobraževalno gradivo in notni material aranžiranih skladb Jima Clementsa.

Kako pa se spodbujate in sodelujete znotraj same skupine? So vse odločitve sprejete na demokratičen način ali imate vodjo? Kdo je odgovoren za izbiro programa?

Kot umetniški vodja je moja naloga olajšati vaje s svojimi idejami, vodenjem in usmerjanjem skupine. Predlogi ostalih članov so seveda dobrodošli in razne pomisleke vedno odprto razpravljamo. Pogosto vprašam: »Bi to zapeli legato?« namesto »Zapojmo to legato« – gre za subtilno razliko, ki ponuja bolj odprt dialog med nami. Sam sem odgovoren za izbor večine klasičnega programa, z ostalimi člani pa imamo tako imenovane »bralne dneve«, na katerih lahko predstavijo katerekoli ideje, ki jih s skupino tudi preizkusimo. Za pop in jazz program odloča odbor v sodelovanju z našim aranžerjem, Jimom Clementsom.

Vadimo, kolikor se nam to zdi potrebno; povprečno približno 10 ur tedensko. Predvsem izkoristimo akustične vaje pred koncertom za učenje in piljenje novih skladb. Program mora biti domač in naučen do te mere, da se lahko popolnoma posvetimo danemu trenutku, brez razmišljanja o naslednjih treh taktih … Le na ta način se lahko dejansko povežemo z občinstvom in jih popeljemo na 90-minutno čustveno glasbeno doživetje.

Ima kdo od vas absolutni posluh?

Ne, imamo pa vsi zelo dober relativni posluh in v glasu lahko začutimo intonacijo, v kateri se nahajamo. Kar nam seveda zelo prav pride.

»Pred desetimi leti sem kot ustanovni član pričel v Voces8, še popolnoma zelen in še naravnost iz Konservatorija za glasbo in dramo Guildhall. Takrat smo bili še bolj ali manj garažni band, ki je vadil večglasne harmonije v vsakem prostem prostoru, ki smo ga lahko našli. Zdaj imamo lasten center v središču Londona in svetovne turneje, odličen pokazatelj, kaj je skupina dosegla v čudovitih desetih letih ustvarjanja in nastopanja. Ponosen sem, da smo trdo delali in vztrajali skozi neznana območja od samega začetka, vendar je zame nastopil čas za nove in zanimive podvige. Z veseljem ostajam v stiku s skupino in ostalimi prijatelji, oboževalci in kolegi, ki sem jih spoznal na tej poti. Hvala vsem, ki ste podpirali tako mene kot skupino Voces8.« (Dinge Yandell o svojem odhodu iz skupine)

»Pred desetimi leti sem kot ustanovni član pričel v Voces8, še popolnoma zelen in še naravnost iz Konservatorija za glasbo in dramo Guildhall. Takrat smo bili še bolj ali manj garažni band, ki je vadil večglasne harmonije v vsakem prostem prostoru, ki smo ga lahko našli. Zdaj imamo lasten center v središču Londona in svetovne turneje, odličen pokazatelj, kaj je skupina dosegla v čudovitih desetih letih ustvarjanja in nastopanja. Ponosen sem, da smo trdo delali in vztrajali skozi neznana območja od samega začetka, vendar je zame nastopil čas za nove in zanimive podvige. Z veseljem ostajam v stiku s skupino in ostalimi prijatelji, oboževalci in kolegi, ki sem jih spoznal na tej poti. Hvala vsem, ki ste podpirali tako mene kot skupino Voces8.« (Dingle Yandell o svojem odhodu iz skupine)

Zasledili smo, da se od Voces8 poslavlja odličen basist Dingle Yandell. Kako poteka izbor naslednjega člana, ko v eni od sekcij nastane vrzel? Izbirate pevce znotraj svojega kroga poznanstev ali imate javni poziv na avdicije? Kaj iščete v posamezniku, poleg tega seveda, da je dober vokalist?

Proces avdicije je precej dolg in vedno smo hvaležni novim članom, da so pripravljeni iti skozenj. Ko se eden od naših članov poslovi od skupine, vedno objavimo javni razpis in tiste, ki sodelovanje zanima naprosimo, da pošljejo svojo biografijo in posnetek. Na podlagi približno dvesto poslanih prijavnic izoblikujemo ožji izbor štiridesetih pevcev, ki jih povabimo na poslušanje v živo. Dokaj težavna naloga.

Eden poglavitnih elementov avdicije je prepevanje z nami. Izbranim kandidatom pošljemo pet skladb v pripravo in jih preprosto povabimo medse. Takoj lahko začutimo, ali se ujamemo ali ne, tako vokalno-muzikalno kot osebnostno. Če preskoči ta pozitivna iskrica, kandidata povabimo v drugi krog avdicije, kjer pa je treba znati 20-minutni program na pamet in skupaj s skupino sodelovati na enourni vaji. Sledi nastop skupine z novim članom pred elitno komisijo, ki jo sestavljajo nekdanji pevci King’s singers, producenti, naše vodstvo in menedžer. Šele na podlagi teh informacij lahko sprejmemo dobro realno odločitev. Torej, kar dolgo traja …

Dopuščate možnost, da bi nekoč medse povabili tudi altistko? Glasovni obseg kontratenorja je namreč ekvivalenten mezzosopranu oziroma obsegu kontraalta. Katere so pravzaprav prednosti, ki jih zvoku skupine prinaša kontratenor?

Glasovni doprinos kontratenorja je predvsem vezan na zvočno sliko, ki jo želimo negovati, in sicer je to tipičen angleški zvok, ki izvira iz katedralnih zborov. Zvočno gledano glas sicer ni tako fleksibilen, kot bi bil glas ženske altistke, vendar so naši kontratenorji zelo marljivi in glasovna prožnost je ena od tistih vokalnih elementov, ki ji posvečajo največ pozornosti. Prav to je razlog, da naša skupina brez kontratenorja ne bi mogla izpolnjevati enega glavnih zvočnih ciljev, vendar nam ne bi prav nič škodilo, če bi kombinirali ženski in moški alt. Pravzaprav eden naših kontratenorjev odhaja na šestmesečni očetovski dopust, nadomestila pa ga bo prav Mirjam Strmole, članica slovenske vokalne skupine Ingenium Ensemble, ki bo v Voces8 zasedla mesto altistke. Ingenium Ensemble so moji študentje že tretje leto in Mirjam je dobra prijateljica naše skupine. Zelo smo veseli, da je sprejela našo ponudbo.

Zvok, ki ga marsikateri kritiki in poslušalci občudujemo, je svetel in čist, skorajda eteričen, s čudovitim »spinom«* brez odvečnega vibrata. Soprani dosegajo zgornje registre brez napora in kljub temu ohranjajo kristalen zvok in toplino. Na kakšen način dosežete takšno tehniko petja? Še vedno sodelujete z vokalnim trenerjem** oziroma hodite na pevske ure?

V tehniko petja je vloženo zelo veliko truda in najtežje je ohranjati kakovost zvoka konstantno in obenem skrbeti za zdrav glas. Predvsem se posvečamo resonanci glave, da obdržimo svetel, lahkoten, transparenten zvok, ki obenem dobro potuje v dvorano in ki se sočasno zlije v eno. Skupina ima lastnega vokalnega trenerja, pevci pa prav tako redno individualno obiskujemo pevske ure. Le na ta način ohranjamo glas zdrav, saj nas na morebitne napake in slabe navade učitelj nemudoma opozori, da le-te ne bi napredovale.

* Op. a.: Spin se v pevskem žargonu nanaša na »filare la voce« ali »filare i suoni«, izraz, ki dobesedno pomeni ‘zavrteti glas ali zvok’. Dosežen je lahko le s popolnim nadzorom diha, torej proizvajanjem kontinuiranega in enakomernega toka zraka, zato spada med najzahtevnejše stopnje pevske tehnike. Optimalna dihalna koordinacija in postavitev glasu namreč botruje dobesednemu vrtenju zraka, v praksi pa se bo omenjena tehnika izražala kot zmožnost postopnega crescenda in decrescenda brez spreminjanja intonacije, barve, vibrata itd.

** Op. a.: Vokalnega trenerja/inštruktorja (ang. vocal coach) ne gre enačiti niti z učiteljem solopetja niti s korepetitorjem. Vokalni trener je glasbeni učitelj, čigar izobrazba izhaja iz pevskega ali največkrat pianističnega ozadja. Tako imenovani trenerji imajo ponavadi zelo širok spekter znanja in delujejo kot svetovalci, ki iz različnih zornih kotov dopolnjujejo znanje pevca, bodisi osnovno znanje vokalne tehnike, nege glasu, tehnik sproščanja, širok vpogled v pevsko literaturo, znanje tujih jezikov in izgovorjave … ali pa se specializirajo na enem od naštetih področij. V popularni glasbi pogosto prevzemajo vlogo producenta ali celo pisca harmonij za spremljevalne vokale.

Zborovstvo je prav gotovo ena od dejavnosti, ki ne terja le glasovne fleksibilnosti, temveč tudi ogromno individualnega prilagajanja. Bi lahko celo trdili, da je nujna ničelna toleranca za kakršnekoli kaprice posameznika? Kako se kot skupina soočate z osebnostnimi razlikami in kako se s psihološkega vidika življenje posameznega pevca Voces8 odraža v celotni skupini?

Mislim, da je za skupino, kot je naša, zelo pomemben občutek samozavedanja. Človek mora vedno razmišljati, kako njegovo obnašanje vpliva na ostale člane in kako se odraža v celotni skupini. Če slediš takšni filozofiji, potem pravzaprav ni težav. Seveda imamo vsi slabe dneve, vendar to jemljemo v zakup in v takšnih situacijah poskušamo podpirati drug drugega. Navsezadnje smo kot družina, saj preživimo ogromno časa skupaj. Če pa se že prepiramo, se po desetih minutah opravičimo in ljubezen ni izgubljena.

Skupino sestavlja osem čudovito usklajenih glasov: bas, bariton, dva tenorja, dva kontratenorja in dva soprana.  Kontratenorista bo kot altistka začasno nadomestila Mirjam Strmole, članica slovenske vokalne skupine Ingenium Ensemble.

Skupino sestavlja osem čudovito usklajenih glasov: bas, bariton, dva tenorja, dva kontratenorja in dva soprana.
Kontratenorista bo kot altistka začasno nadomestila Mirjam Strmole, članica slovenske vokalne skupine Ingenium Ensemble.

Večina glasbenikov doživlja potovanja in odtujenost od svojih družin kot največjo pomanjkljivost poklica. Kaj bi vi osebno navedli kot primer slabe plati glasbenega profesionalizma?

No, nisem prepričan, ali česa tu človek ne more imeti rad. (smeh) Prav gotovo je najtežja stvar ohranjati konstantno kakovost, kadar imaš tak naporen urnik. Bodisi pri ohranjanju zdravega glasu bodisi energičnosti na odru. Tako publika kot mi pričakujemo, da bo vsak koncert izpeljan na najvišji možni ravni in to zna biti stresno, hkrati pa je seveda čudovit izziv.

V Voces8 nimamo zamenjav, in ko se nekdo ne počuti najbolje, se nekako moramo prebiti skozi nastop. Imamo ogromno programa, ki ga izvajamo na pamet, zato običajno preprosto prilagodimo program, da pevec lahko počiva. Redko se zgodi, da se pevec dejansko ne bi mogel prikazati na odru, pa čeprav bi le odpiral usta …, vendar se je tak scenarij odvil že dvakrat, zato nam ni preostalo drugega kot to, da smo enostavno peli štiri- do šestglasne skladbe. Zavedamo se, da je vzdrževanje našega zdravja del našega poklica, sploh, ko smo na turneji.

Prepotovali ste veliko sveta, pravkar ste se vrnili s turneje po ZDA. Kako bi opisali kulturne razlike med ameriškim, azijskim in evropejskim občinstvom? Prilagajate program za različne svetovne okuse?

Res je, imamo kar precejšnje prilagoditve v programu za različne kulture, ki jih obiščemo. Američani radi slišijo karkoli britanskega, zato je tudi večinski del koncertnega programa vzet iz naše kulture, dodamo pa tudi njim že poznane skladbe, kot so jazz, pop in sodobnejša zborovska glasba – zelo priljubljena sta Gjeilo in Whitacre. Azijsko poslušalstvo najraje prisluhne poznani zahodnjaški glasbi, predvsem modernemu popu in jazzu. Prav tako jim je pri srcu nežna lirična zborovska glasba, vedno pa se potrudimo vključiti tudi skladbe v njihovem jeziku. Medtem ko pa je za evropsko publiko treba oblikovati tehten umetniški program, prepleten z rdečo nitjo in prefinjenim umetniškim občutkom, zato najpogosteje postrežemo z zelo premišljeno mešanico stilov.

In prav s takšnim glasbenim koktajlom boste postregli tudi slovenski publiki; na koncertu v Ljubljani, kjer boste nastopili kot gostje Slovenske filharmonije, nas boste popeljali skozi bogato in široko glasbeno paleto, začenši s klasično zborovsko glasbo – večinoma renesanso, sledile bodo izvedbe vokalnega jazza avtorjev N. K. Cola, E. Blackwella in H. Arlena, prek klasičnih skladb Tavenerja in Mozarta zopet zajadrate k popularni glasbi in renesansi, zaključili pa boste z znano Elingtonovo It dont’ mean a thing. Kakšne težave in prednosti prinaša tako pester program za klasično opredeljen ansambel, če sploh?

Mnogovrstnost je naša začimba življenja. Obožujemo izvajanje različnih glasbenih zvrsti, s tem sami sebi poživimo dogajanje, obenem pa ohranjamo zanimanje publike … vsaj upamo. Največja težava pri izvajanju tako različnega programa se v prvi vrsti pojavi pri enakovredno kakovostnem izvajanju vseh naštetih žanrov, ki imajo vsak zase določene stilne posebnosti. Biti dober polifonist je povsem nekaj drugega kot biti dober izvajalec swinga. Preskakovati iz enega vokalnega stila v drugega je dokaj zahtevno, zato nam je vokalno gledano vsekakor lažje izvajati in osredotočati se le na eno zvrst skozi celoten koncert …

Izraz »crossover« se nanaša predvsem na klasične glasbenike, ki snemajo oziroma izvajajo popularni repertoar. Ena prvih tovrstnih glasbenic je bila prav gotovo vrhunska ameriška sopranistka Eileen Farrewell, kasneje pa so tudi trije tenorji, Pavarotti, Domingo in Carreras, doprinesli širši javnosti kombinacijo opere, napolitanskih ljudskih skladb, glasbenega gledališča in popa. S tem je bil položen temelj klasičnega crossoverja, ki ga poznamo danes. Se vidite kot crossover skupina ali ostajate raje brez etikete?

To je težko vprašanje. Ne poskušamo biti crossover kot takšen, ampak predstaviti poslušalstvu čudovite melodije in skladbe v maniri zborovskega petja. Verjamem, da ko pojemo jazz, smo dejansko jazzovska skupina, in ne klasična ali crossover, pa vendar, ko pojemo pop, poskušamo pripeljati pop glasbo v zborovsko zveneči svet, in ne obratno, zato pravzaprav ostajamo zborovski sestav. Reciva, da smo klasični vokalni ansambel, saj naše glasbeno znanje izvira iz klasičnega ozadja. Takšna opredelitev ansambla nam tudi ne prepreči, da ne bi uživali v sodelovanju z orkestri in instrumentalnimi ansambli. Kot pevci velikokrat primerjamo pevsko frazo z instrumentalno, iz te miselnosti pogosto tudi črpamo nove ideje. Našo skupino namreč vedno sestavlja osem istih ljudi in z umetniškega vidika lahko včasih postanejo ideje zastarele, zunanji vpliv pa lahko poživi naše izvajanje. Navsezadnje ni nam tako pomembno, kako nas ljudje poimenujejo, dokler uživajo v našem petju in glasbi.

Zakaj menite, da se ljudje bolj odzivamo na glas kot na instrument?

Najverjetneje zato, ker glas prihaja od znotraj in je posledično prav vsak glas unikaten. Vokal se poveže s poslušalcem na bolj neposredni in globlji ravni. In če pravimo, da so oči okno naše duše, bo za glas najverjetneje veljalo enako.

Sodelovali ste z London Philharmonic, Philharmonia Orchestra, ensemble Les Inventions, aprila pa vas bo angleška javnost lahko slišala kot soliste v Händlovem Mesiji v sodelovanju z vodilnim orkestrom organizacije Voces Cantabiles Music, Senesino players. Nam lahko poveste kaj več o projektu in tudi sicer o vaših bodočih načrtih?

Mesija je eno tistih del, ki ga vedno radi izvajamo. Mislim, da je za publiko prav gotovo zanimivo slišati Voces8 v vlogi solistov. Upamo, da bodo koncerti z orkestrom v Londonu postali vsakoletna stalnica, s tem pa bi tudi prerezali enoličnost naše posamezne sezone. Čaka nas kar nekaj zanimivih projektov, seveda veliko a cappella koncertov v različnih državah, vključno s prvo turnejo v Kanadi. Veselimo se sodelovanja z dirigentom Paulom McCreeshom in ansamblom Gabrieli Consort ter slovito Christino Pluhar in L’Arpeggiato v 2015. Nadaljevali bomo s snemalnimi serijami v sodelovanju z Decca Classics. Vsekakor nas čaka vznemirljiva sezona, ki se je zelo veselimo, vključno z našim obiskom v Ljubljani.