Odmev Sozvočenj 2024, 2. del

92

V mesecu novembru je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organiziral kar šest regijskih tematskih koncertov srednješolskih in odraslih pevskih zasedb, ki se jih je udeležilo 39 zasedb. Po tem, ko smo se v začetku decembra v prvem delu reportaže posvetili zanimivejšim številkam, ki so zaznamovale tokratno izvedbo Sozvočenj, v njenem drugem delu predstavljamo še odmeve s sklepnega koncerta Sozvočenj, ki je potekal v soboto, 7. decembra, v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.

Dvajset let domiselnih nastopov

»Sozvočenja so letos potekala že enajstič zapored, in ker so to bienalne prireditve, to pomeni, da jih pripravljamo že dvajset let. V tem času smo zasledovali predvsem cilj, da zbore in zborovodje spodbujamo k temu, da v sporedih svojih zasedb iščejo rdečo nit, drugačne pristope, da se lotijo iskanja skladb, ki niso tako pogosto na sporedih, da svoje nastope poskušajo čim bolj prepričljivo predstaviti, ustvariti kaj drugačnega, kaj novega. Da se nekako navajajo na to, da je vsak koncert zaključena celota, ki ima rep in glavo ter neko temo. Na tak način zastavljen spored je namreč zanimivejši, nastopi, ki so tudi odrsko bolj domišljeni, pa so lahko prepričljivejši,« o Sozvočenjih, enem od dolgoletnih in najuspešnejših projektov Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na zborovskem področju, pojasnjuje Mihela Jagodic, producentka za vokalno glasbo.

S kakšnimi sporedi so se na regijskih koncertih v Mariboru, Škofji Loki, na Muti, v Litiji, Desklah in Brežicah predstavili letošnji udeleženci Sozvočenj? »Poslušali smo precej raznolike programe. Se pa včasih zgodi, da na kakšnem koncertu določene teme zelo izstopajo. Še posebej priljubljena je tema ljubezni, tako da imaš včasih občutek, da si na kakšnem koncertu za valentinovo. Je pa res, da se v tej temi vsakdo najde.«

S čim so Mihelo Jagodic sodelujoči zbori tokrat najbolj navdušil? »Letos smo imeli na regijskih koncertih možnost spoznati kar nekaj novitet. Obenem nas veseli, da so zbori v svoje nastope vključevali instrumentalno spremljavo, nekateri so se odločili tudi za koreografije. Nastopi s koreografijami sicer niso naš glavni cilj, a če je koreografija ustrezna in gib primeren, je lahko lepa dopolnitev programa. Najboljša pa je seveda kombinacija dobre ideje in dobre izvedbe.«

Nagrade in priznanja

Strokovni spremljevalci so na regijskih koncertih kar 11 zasedb nagradili s priznanji za zanimivo sestavo in obrazložitev sporeda, šestim podelili nagrado za nakup strokovne literature oz. sofinanciranje naročila nove skladbe, šest sestavov je osvojilo nagrado za izobraževanje v obliki enodnevnih intenzivnih vaj z enim od slovenskih (ali tujih) zborovodij ali mentorjem za vokalno tehniko, na vsakem regijskem koncertu pa je bila izbranemu zboru ali vokalni skupini podeljena tudi glavna nagrada – nastop na sklepnem koncertu Sozvočenj. Ta je bil izveden v soboto, 7. decembra, ob 18. uri v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji ter tradicionalno posvečen obeležitvi svetovnega dneva zborovskega petja. »Zdi se mi prav, da ozaveščamo o tem prazniku, ki poteka že od leta 1990 in združuje zbore po vsem svetu. S tem prireditev dobi še en poseben pečat,«  pojasnjuje Mihela Jagodic.

Med tradicijo in navdihom: utrinki rezijanske pesmi

Na koncertu se je uvodoma predstavila Vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika, ki je svoj pogled uprla v Rezijo ter z deli Ambroža Čopija in Sama Vovka predstavila pot rezijanske melodije od preproste ljudske pesmi do uporabe rezijanske melodije v sodobnem zborovskem izrazu. Pevke iz Podlehnika skupaj prepevajo od osnovne šole in vokalna skupina se približuje dvajsetemu letu delovanja. Kljub temu da so njene članice že študentke ali mlade zaposlene, ohranjajo ljubezen in veselje do petja, razlaga vodja skupine Jakob Feguš. Vsak teden se poskusijo srečati v domačen kraju in ohranjati pevsko tradicijo. Dekleta se še posebej rada soočajo s takšnimi izzivi, kot je udeležba na Sovzočenjih, pove Feguš.

Glasba iz Rezije je pevke Cantilene pritegnila že kdaj prej, letos pa so se ji z nastopom na Sozvočenjih lahko celoviteje posvetile. V zasledovanju čim natančnejše izgovorjave in avtentičnih izvedb se je Jakob Feguš povezal tudi z društvom iz Rezije, v prihodnje pa razmišlja, da bi lahko projekt s Sozvočenj v sodelovanju z rezijansko skupnostjo in vključitvijo instrumentalne glasbe še nadgradili.

Odmev Sozvočenj 2024, 1. del

Takuo je!

Drugi je na sklepnem koncertu Sozvočenj nastopil Komorni zbor Dekor iz Ljubljane. Ta se je pod vodstvom gostujoče dirigentke Alenke Podpečan odločil za pripovedovanje legende o kralju Matjažu prek priredb, ki ostajajo zveste izvirnemu ritmu in pripovednemu značaju, in najsodobnejših pristopov k interpretaciji manj znanih motivov legende o kralju Matjažu.

»Ko me je Dekor povabil k sodelovanju, sem lahko oblikovala program, ki je sovpadal z njihovimi pričakovanji in bil tudi v skladu z mojimi željami. Ker sem vedela, da se letos pripravljajo koncerti za Sozvočenja, sem predlagala, da se jih s tem programom udeleži tudi Dekor,« je povedala Alenka Podpečan ter nadaljevala: »Tovrstni koncerti se mi zdijo odlična priložnost, da se vsi srečamo. Da ni te tekmovalnosti, ampak predstavi zbor tisto, kar sam najbolj čuti. Zato mi je bilo zelo zanimivo poslušati tudi ostale zbore in všeč mi je bilo, kako iz leta v leto kakovost izvedb in izbiranja programov raste.«

In od kod ji navdih za tako pravljični spored? »Izhajala sem iz svojega imena. Velikokrat se pogovarjamo, kako so nam starši izbrali ime, in pomislila sem, da sem tudi jaz pravljični lik ter se nato spomnila na kralja Matjaža. Bolj, kot sem nato raziskovala in iskala, bolj sem ugotavljala, kakšno lepoto, povezano s tem likom, imamo v slovenski zborovski zakladnici.«

Le viže ob goveji župci ali tudi pomembna slovenska dediščina?

Moški pevski zbor Vres Prevalje se je skupaj z gostujočimi instrumentalisti Luko Krofom na klavirski harmoniki, Kristjanom Štelcerjem na kitari in Oskarjem Kolarjem na kontrabasu predstavil z narodnozabavnim programom v preobleki za moški zbor. Kajti čeprav se že več let omenjene glasbene zvrsti drži negativen prizvok, v njej najdemo prvinskost, iskrenost in skromnost, ki je v velikem delu sodobne, predvsem popularne glasbe ni najti.

Vresova zborovodkinja Helena Buhvald se je za tak program odločila tudi z namenom spodbuditi »čisto sveže pevce, ki so se nam pridružili, da dobijo malo veselja, malo občutka za zborovsko petje«, preden pomlajen zbor poseže po zahtevnejšem repertoarju. »Moški pevski zbor Vres sicer nikoli ni pel narodnozabavne glasbe, dokler nas lani k sodelovanju ni povabil Pihalni orkester Prevalje,« ki je svoj božični koncert decembra 2023 posvetil 70-letnici Avsenikove glasbe.

Takoj po Sozvočenjih se je sicer Vres že spustil v nov projekt v sodelovanju z Akademskim pevskim zborom Maribor, komornim orkestrom ter izbranimi solisti. V nedeljo, 15. decembra, je v Družbenem domu na Prevaljah krstno izvedel kantato Noetove noči Tadeje Vulc, ki pripoveduje o lanski avgustovski naravni katastrofi v Mežiški dolini.

Kako pa Helena Buhvald ocenjuje trenutno zborovsko življenje na Koroškem? »Veseli me, da lahko povem, da sem se ravno udeležila dirigentskega tečaja, ki ga je v Dravogradu vodil Tom Varl, tudi na Koroškem se je torej začelo nekaj premikati. Zborovodje smo se seminarja številčno udeležili, ker se mi zdi, da mogoče tudi na Koroškem rabimo malce spodbude v zborovstvu. S seminarja sem prišla s svežimi idejami in novim zagonom.« Koroško zborovstvo je torej še kako živo. »V zborovodjih je želja po znanju, napredku in zato se mi zdi, da nas čaka svetla prihodnost, če bomo tako nadaljevali, se izobraževali, se povezovali med sabo, komunicirali, si pomagali,« pritrjuje Helena Buhvald.

S tamburico od ljudskega k umetnemu

Po odmoru se je na sklepnem koncertu Sozvočenj najprej predstavila Vokalna skupina Lan iz Metlike. »Na Sozvočenja hodimo že vsa leta, odkar Sozvočenja so. To je za zbor vedno neki izziv, motiv, ki te malce požene naprej,« je povedala Mateja Jakša Jurkovič, zborovodkinja zasedbe, ki že od ustanovitve pogosto sodeluje s tamburaškimi zasedbami. »Z njimi navadno izvajamo repertoar, povezan z ljudskim izročilom, eno- ali dvoglasjem, nakar sva se letos z dirigentom in učiteljem tamburaških skupin iz Bele krajine Antonom Grahkom domislila, da bi mogoče naročili skladbe za ženski zbor in tamburaški orkester.« Tako sta nastali dve noviteti: »Helena Vidic nam je napisala Ljubezenske na belokranjsko ljudsko tematiko, skladatelj Matija Krečič pa se je odločil za pesem Otona Župančiča Belokranjska deklica, ki jo je razvil na popolnoma avtorski način brez citiranj ljudskih motivov.« Spored Vokalne skupine Lan je dopolnila še priredba Tončke Marolt.

»Privilegij je,« dodaja Mateja Jakša Jurkovič, »da imamo ob sebi tamburaše, ki so res dobri glasbeniki, tega praktično nihče v Sloveniji ne more delati. Vsi imajo lahko pianiste, godalce, orkestre, kombinacija tamburaškega orkestra in večglasja pa je res ena taka specifika, ki je nihče na svetu nima.«

Vse tičice lepo pojo

Na oder Dvorane Marjana Kozine je stopila tudi Vokalna skupina Karina iz Hrpelj. »Na Sozvočenja smo se želele prijaviti, da se udeležimo revije, kjer lahko izpostavimo poseben program. Njegovo oblikovanje, povezovanje je res umetniški proces pa tudi izziv«, pojasnjuje zborovodkinja Andreja Tomažič Hrvatin. Ta jespored oblikovala kot preplet slovenskih ljudskih pesmi in poezije o pticah: »Simbolika ptic od nekdaj navdihuje številne ustvarjalce, od ljudskih pevcev do poetov. Besede Debeljaka, Pavčka, Maurerjeve in Bitenca lepo povežejo skladbe in skupaj ustvarijo ljudsko-mistično doživetje.«

»Pevke vokalne skupine smo se spoznale v APZ Univerze na Primorskem, takrat nas je vodil Ambrož Čopi, in potem smo slučajno zapele skupaj na eni poroki,« nadalje opisuje Andreja Tomažič Hrvatin. »Ker smo se tudi sicer družile kot prijateljice, smo ustanovile vokalno skupino.«

Kako pa ocenjuje trenutno zborovsko situacijo v njenih domačih krajih? »Primorska velja za območje, kjer je veliko pevcev in pevskih zborov. Lepo je, ker se je vsaj v naši občini ustanovila tudi moška vokalna skupina, zdaj se mogoče ustanavlja še mešani zbor. A povsod se iščejo pevci, sploh pri mešanih zborih je problem z moškimi glasovi. Mogoče fantov primanjkuje, ker v pevskih zborih osnovnih šol pojejo večinoma dekleta, morda se fantje zaradi tega ne odločijo, da bi v zboru peli tudi pozneje.«

Naj se gode in pleše, da ogenj se kreše!

Na sklepnem koncertu je zopet zapel tudi Akademski pevski zbor France Prešern Kranj. Njegov program so sestavljale priredbe evropskih ljudskih pesmi in plesov v krogu, od belokranjskih kresnic, ki ob poletnem solsticiju prinašajo blagoslov in voščijo obilne letine, prek finskih runskih pesmi, ki v ospredje postavljajo snubitvene skrivnosti, do hudomušnega švedskega plesa in niškega dionizičnega veseljačenja.

»Sozvočenja so poseben dragulj, ki ga imamo v sistemu Javnega sklada, zato ker ponujajo tako dirigentom kot zborom malce drugačne priložnosti, kot smo jih vajeni s klasičnih zborovskih tekmovanj. Praviloma so tam propozicije, kaj je vse treba imeti v programu, zelo rigorozne, na Sozvočenjih pa je lahko dirigent nekoliko bolj drzen v programskem smislu, v smislu odrskih postavitev ali kakšnega koreografskega premika. To je največja dodana vrednost formata Sozvočenj,« meni zborovodja kranjskega APZ-ja Erik Šmid.

Kako pa se loteva sestavljanja programa za takšne priložnosti? »Program za Sovzočenja nastaja bistveno dlje kot program za klasična tekmovanja, ker mora dlje časa zoreti. Navadno se začne tako, da najdem kakšno skladbo, ki me nagovori, in potem pletem okrog tiste skladbe celo zgodbo.«

Temu pristopu k sestavi sporeda pritrjuje tudi Mihela Jagodic: »Lahko rečem, da je razlika v tem, ali svoj spored načrtuješ zavestno, iščeš skladbe in se ukvarjaš z neko rdečo nitjo, v primerjavi s tem, da pogledaš, katere skladbe imaš že na mizi, in si poskusiš izmisliti neko skupno temo. Pri prijavah se tako točno vidi, kdo se je priprave sporeda lotil zavestno, torej da si je res izbral neko temo in potem brskal za skladbami in si na tak način zamislil nastop, kdo pa je šel z druge stran, pogledal skladbe, ki jih že izvaja, ugotovil neko skupno zgodbo in potem iz te zgodbe spletel temo nastopa. Seveda si želimo, da bi bilo tega drugega pristopa čedalje manj.«

Naj programi letošnjih Sozvočenj

Ob koncu projekta so bile na podlagi razpisa letošnjih Sozvočenj lahko avtorjem projektov podeljene do tri denarne nagrade po 150 € za vzorne sestave sporedov z obrazložitvami. Strokovni spremljevalec Damijan Močnik je izbral štiri programe (navedeni so po abecednem redu naslovov projektov):

LE VIŽE OB GOVEJI ŽUPCI ALI TUDI POMEMBNA SLOVENSKA DEDIŠČINA?
Sestava in obrazložitev sporeda: Helena Buhvald; izvedba: MoPZ Vres Prevalje

NAJ SE GODE IN PLEŠE, DA OGENJ SE KREŠE!
Sestava in obrazložitev sporeda: Erik Šmid; izvedba: APZ France Prešeren Kranj

PRAVLJIČNI SVET IZ NASLANJAČA
Sestava sporeda: Polona Stegu; obrazložitev: Blaž Podobnik; izvedba: Mešani mladinski zbor Gimnazije Želimlje

VSE TIČICE LEPO POJO
Sestava sporeda: Andreja Tomažič Hrvatin; obrazložitev: Andreja Tomažič Hrvatin in Tanja Novak; izvedba: Vokalna skupina Karina Hrpelje

Na področju zborovske dejavnosti bo pestro tudi v letu 2025

S pisanim programom sklepnega koncerta Sozvočenj se je tako izteklo še eno uspešno leto JSKD na področju zborovske dejavnosti. To so v minulih mesecih poleg vsakoletnih območnih zborovskih revij zaznamovala tri državna zborovska tekmovanja: v Mariboru izvedena Naša pesem, Državno tekmovanje mladinskih zborov, ki je prvič potekalo kot del Mladinskega festivala Celje, ter Državno tekmovanje otroških zborov, tradicionalno izpeljano v Zagorju ob Savi.

Kaj pa prinaša leto 2025? »Spomladi se začenjajo območne revije odraslih, mladinskih in otroških pevskih zborov, po Sloveniji jih poteka več kot 150, na njih poje čez 40.000 pevcev,« začne naštevati Mihela Jagodic. »Maja se nam obetajo regijska tekmovanja mladinskih in otroških pevskih zborov ter državni zborovski BUM v organizaciji Mladinskega pevskega festivala Celje in Zavoda za šolstvo. To sicer ni prireditev JSKD, ampak zdi se mi pomembno, da jo promoviramo, ker gre za lepo priložnost za vse mladinske zbore.« V zborovskem koledarju pa velja izpostaviti seveda tudi Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus – Maribor, »letos prestavljeno na oktober. Tako da bo spomladi na tem področju malo zatišja, bo pa potem še več dogajanja v jeseni,« pojasnjuje Mihela Jagodic.

FOTOGALERIJA IN VIDEOGALERIJA SKLEPNEGA KONCERTA SOZVOČENJ 2025