Foto: arhiv Občine Tolmin
V 89. letu starosti se je za vedno poslovil priznani dirigent Marko Munih, ki je v svoji uspešni karieri vodil tudi številne vidne slovenske zbore ter prejel pomembne nagrade in priznanja – med drugim študentsko Prešernovo nagrado, dve nagradi Prešernovega sklada, Betettovo nagrado za poustvarjalnost, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za dolgoletno delo v glasbeni dejavnosti in naziv častni občan občine Tolmin za življenjsko delo na področju glasbenega ustvarjanja.
Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči, kamor se je s soprogo Nino vse do zadnjega vedno rad vračal. Za glasbo se je začel zanimati šele okoli 15. leta starosti, a jo je po svojih besedah verjetno že do takrat nosil v sebi. Mama Dragica je bila namreč sestrična skladatelja Vinka Vodopivca, oče Valentin – Zdravko pa priznani ljubiteljski zborovodja. Kot dirigent se je Marko Munih šolal in izoblikoval pri Danilu Švari na Akademiji za glasbo v Ljubljani, svoje znanje pa je nato izpopolnjeval v Frankfurtu pri Lovru Matačiču.
Umetniško pot je začel v Slovenski filharmoniji kot tolkalec in korepetitor, v letih 1963–1971 pa je deloval kot stalni dirigent njenega orkestra. V letih 1971–1979 je bil umetniški vodja Komornega zbora RTV Ljubljana, nato pa 16 let odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Ljubljana oz. Slovenija. Z domačimi simfoničnimi orkestri ali kot gost tujih ansamblov je nastopil v večini evropskih držav in nekdanji Sovjetski zvezi, s Simfoniki RTV Slovenija pa tudi v ZDA in Kanadi. Po vrsti gostujočih let so ga slednji leta 1999 izbrali za stalnega dirigenta in z njimi je deloval vse do upokojitve leta 2006. Stroka maestra Muniha ceni predvsem zaradi odličnih interpretacij velikih vokalno-instrumentalnih del. Laskave kritike Munihovih nastopov so poudarjale njegove občutljivost in muzikalnost ter velik smisel za vokal in vokal v povezavi z orkestrom.
V dolgih letih svojega delovanja je Marko Munih poleg že omenjenega Komornega zbora RTV Ljubljana vodil tudi druge. Med njimi so bili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec (1958–1960), Akademski pevski zbor Tone Tomšič (1965–1975) in Goriški oktet Vrtnica (2006–2014). V rojstnem Mostu na Soči je leta 1990 obudil mešani pevski zbor, ki so ga poimenovali po dolgoletnem prvem zborovodji, njegovem očetu Zdravku Munihu. S Posočjem je bil Marko Munih posebej intenzivno povezan zadnja leta svojega umetniškega udejstvovanja. V Novi Gorici je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti vodil tečaj za mlade zborovodje, zelo plodno pa je bilo njegovo sodelovanje z združenimi posoškimi zbori. Z njimi je leta 2006 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani obeležil 100-letnico smrti pesnika Simona Gregorčiča, ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne pa je na več koncertih, med drugim v cerkvi sv. Štefana na Dunaju in v dvorani Evropskega parlamenta v Strasbourgu, vodil izvedbo Rekviema skladatelja Avgusta Ipavca. Še posebej mogočen je bil tudi koncert ob 300. obletnici tolminskega punta, ko so ob več domačih in gostujočih zborovskih sestavih pod njegovim vodstvom zaigrali simfoniki RTV Slovenija.
