Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem si je 23. julija letos v Istanbulu pripel prvo mesto, zlate medalje in pokal v kategoriji ženskih zborov (95,70 točke), prvo mesto, zlate medalje in pokal v kategoriji mešanih zborov (97,30 točke) ter prvo mesto in veliki pokal v skupni razvrstitvi. Na drugo mesto se je v skupnem seštevku točk prebil litvanski mešani zbor Ave musica, ki je s 96,30 točke zmagal v folklorni kategoriji, tretji pa je bil poljski zbor Bielski, sicer drugouvrščeni v kategoriji mešanih zborov (96,30). Tekmovanja se je udeležilo šestnajst zborov iz Grčije, Estonije, Romunije, Litve, Poljske, Finske in Tajvana, tekmovali pa so v petih kategorijah: otroški, ženski, moški, mešani in folklorni. Takole nekako bi lahko strnili vsebino in rezultate 4. Mednarodnega zborovskega tekmovanja Istanbul (4. Istanbul International Harman Chorus Festival & Competition). APZ UP je bil prvi slovenski zbor na tem tekmovanju, zaradi njegovega odličnega nastopa, ki ga je mednarodna strokovna žirija prepoznala kot najboljšega, pa si organizator želi še več naših zborov med tekmujočimi, zborovodja Ambrož Čopi pa je takoj po nastopu prejel tudi uradno vabilo v žirijo prihodnjega, 5. tekmovanja.
APZ UP in zborovodja Ambrož Čopi med tekmovalnim nastopom …
… in med prejemom pokala
Brez tradicije, a z dobrimi nameni
Harmanfolk je organizacija, ki v Istanbulu v Turčiji že vrsto let pripravlja festival in tekmovanje folklornih skupin. Pred štirimi leti se ji je pridružila zborovska različica Harmanchorus, ki naj bi, kot je povedal njen direktor Bülent Uzun, prispevala k popularizaciji zborovskega petja v Turčiji. Ta velika evro-azijska država namreč nima zborovske tradicije, posledično pa ne kakovostnih pevskih zborov, ki bi se lahko merili z najboljšimi zbori iz Evrope in z nekaterih drugih celin. Prav te si želijo privabiti na svoje tekmovanje in tako prispevati k dvigovanju ravni svojega zborovskega petja. Domala osupnil nas je podatek, da naj bi celotna Turčija – govorimo o več kot sedemdesetih milijonih prebivalcev – premogla le kakih sto pevskih zborov. Če podatek drži, potem je to vsaj desetkrat manj, kot jih imamo v naši dvomilijonski Sloveniji.
Organizatorji pravijo, da so imeli v prvih štirih letih srečno roko pri izbiri sodelujočih, med njimi so posebej izpostavili madžarski moški zbor Bela Bartok Pecs, ki ima mednarodno veljavo in je na njihovem tekmovanju zmagal lani. Tudi z letošnjo ravnjo tekmujočih so bili zelo zadovoljni. »Tekmovalne in ostale nastope je poslušalo veliko zborovodij iz Istanbula in drugih koncev Turčije,« je povedal direktor Bülent Uzun, »ti naj bi se od zmagovalcev učili, se pri njih zgledovali in z njihovim dopolnjevali svoje poznavanje zborovske literature.« APZ UP je s svojimi nastopi brez dvoma izpolnil pričakovanja organizatorja, zborovodja Ambrož Čopi pa je k temu dodal še nekaj koristnih nasvetov in povabilo k ogledu našega mariborskega tekmovanja, ki jim brez dvoma v marsičem lahko služi kot dober zgled.
Intervju pred dvorano v Istanbulu
Od leve proti desni: Ambrož Čopi, Omer Ferda Coskun – vodja stikov z javnostmi, Bülent Uzun – direktor festivala
Vabljive strani tekmovanja
Tekmovalni del prireditve je omejen na en sam dan, prav zato so obveznosti zborov sorazmerno majhne, tekmovalni program je namreč omejen na skromnih osem minut. »Več si ne moremo privoščiti, saj bi se tako vseh 17 zborov ne moglo zvrstiti v enem dnevu,« je poudaril g. Uzun. Urniki tekmovanja se zelo tesni, vendar pa je razveseljivo dejstvo, da tako vaje kot tekmovanje potekajo po razporedu in točno, s čimer se marsikatero tekmovanje ne more pohvaliti.
Vsi ostali dnevi so namenjeni ogledom mesta, skupnemu prepevanju in druženju. Organizator očitno ocenjuje, da je treba zborom ponuditi svojo kulturo, da bi jih laže privabil na svoj festival. Same nagrade, žal, niso tako bogate, da bi bile zborom z drugih celin zadosten motiv za udeležbo, zmagovalec prejme namreč le 700 €, drugouvrščeni 500 €, tretjeuvrščeni pa 300 €. Modra mošeja, Hagija Sofija, Veliki bazar, pa Bospor, Marmarsko morje …, to pa se sliši že bolj vabljivo. Vsak zbor dobi svojega vodiča, in če je sreča mila, vas ta opremi z vsemi zgodovinskimi, turističnimi in kulinaričnimi podatki, praktičnimi nasveti in varnostnimi opozorili, ki se jih velja vsekakor držati zelo dosledno, Istanbul je namreč mesto, v katerem si kar mimogrede brez denarnice, potnega lista ali pa kar celega nahrbtnika, in lahko le domnevam, koliko preglavic utegne to povzročiti nerodnemu turistu v državi, kjer z angleščino težko shajaš.
Vsi zbori so nastanjeni v študentskem domu v azijskem delu Istanbula, v predelu Kadiköy. V domu poskrbijo za prehrano, kar pomeni, da vsak zbor poleg zajtrka in večerje dobi tudi t. i. ‘lunch pakete’, da bi se ne bilo potrebno za kosilo vračati od koderkoli že, pa naj si bo to azijski ali evropski del mesta, kamor te popelje vodič, ali pa plovba po Bosporju, ki je organizirana za vse tekmujoče zbore. Vse razdalje so v Istanbulu namreč ogromne, časa pa zato kronično primanjkuje.
Prvi dan ogledov Istanbula
Na križarjenju po Bosporju
Nekaj pomanjkljivosti tekmovanja
Prva pomanjkljivost, na katero naletiš, je slaba spletna stran, s katere težko razbereš, za kaj pravzaprav gre.
Izbira tekmovalnega programa je povsem prosta, obvezne pesmi, ki jo poznajo vsa resnejša zborovska tekmovanja, ni.
Ni koncertne knjižice ali koncertnih listov, napovedovalka govori turško, prevod je skromen, občinstvo – bolj kot ne – ugiba, kdo so nastopajoči in kaj pojejo.
Žirijo so tokrat sestavljali trije turški žiranti, ki so govorili samo turški jezik in zato ni bilo mogoče vzpostaviti nobenega kontakta, četrta žirantka je bila predstavnica Bosne in Hercegovine, Natalija Trivić iz Banjaluke, peta pa grška predstavnica Sofia Gioldasi, ki je pravkar zaključila študij zborovskega dirigiranja na Nizozemskem.
Žiranti so imeli pred seboj samo ocenjevalne liste, partitur tekmujočih zborov niso imeli na vpogled. Svoje ocene so oddali takoj po nastopu vsakega zbora, rezultate so objavljali kar sproti.
Koncertna dvorana je bila zelo zanimiva, sorazmerno suha, brez odmeva, kljub vsemu pa za nastopajoče dobra, saj so se pevci lepo slišali med seboj, kar ni brez pomena. Preoblačenje pevcev in upevanje sta predstavljala nekaj težav, saj zbori niso imeli na razpolago svojih prostorov, upevati se pa na hodniku niso mogli, saj bi jih bilo slišati v dvorano; vsak se je tako znašel, kot je vedel in znal.
Preizkus akustike dvorane tekmovanja v Istanbulu
APZ UP predstavljal tudi svoj novi CD
Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem je na skupnih koncertih zborov v Istanbulu izvajal program svojega letnega koncerta, ki je bil obenem promocija njihove najnovejše zgoščenke z naslovom Tebe pojem. Nanjo so pevci uvrstili pravoslavne pesmi primorskih avtorjev, poleg Ivana Grbca in Vasilija Mirka, ki sta svoji maši ustvarila v prvi polovici prejšnjega stoletja, so tu še dela treh živečih Primorcev, treh predstavnikov mlade in najmlajše skladateljske generacije: Ambroža Čopija, Patricka Quaggiata in Andreja Makorja.
V Svetosavskem domu v Nišu, Srbija
Tik pred odhodom na tekmovanje je zbor v pravoslavni cerkvi sv. Marte v Kopru domačemu občinstvu predstavil svoj novi audioizdelek. Na poti v Turčijo so se zaustavili v Nišu, kjer so ta dela izvedli v Svetosavskem domu ob pravoslavni katedrali sv. Save, nazaj grede pa so z istim programom nastopili še v pravoslavni cerkvi svete Sofije v Sofiji, ki je tokrat izjemoma odprla svoja vrata koncertni glasbi – pravoslavna cerkev namreč v Bolgariji dovoljuje petje samo v okviru obredov. In prav nepričakovano in zanimivo: tako občinstvo kot tudi cerkveni dostojanstveniki, ki so poslušali nastop, so bili nad koncertom navdušeni. Očarali so jih tako izvedba kot tudi dela naših mladih skladateljev, ki posegajo po sodobnejših izraznih sredstvih, a se kljub temu od duha ortodoksne glasbe niso oddaljili.
V pravoslavni cerkvi sv. Sofije v Sofiji, Bolgarija
Pred katedralo sv. Aleksandra Nevskega v Sofiji, Bolgarija
