Nadaljevanje 2. dela …
Po sedmih uspešno izvedenih zborovskih delavnicah za srednješolske zbore jeseni 2022 je Javni skladb RS za kulture dejavnosti organiziral še zadnji dve, ki sta ju vodila Panda van Proosdij in Māris Sirmais. Obe sta potekali na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, ki danes slovi po svoji edinstveni zborovski piramidi. V novembru se je ene izmed delavnic kot demonstracijski zbor že udeležil Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije pod vodstvom Damijana Močnika, januarja pa sta sodelovala še (Z)mešani zbor Škofijske klasične gimnazije in Dekliški zbor Sv. Stanislava, nad katerima bedita Marjetka Kozmus in Helena Fojkar Zupančič
Dojemljivi, samozavestni in polni energije
13. in 14. januarja je Škofijsko klasično gimnazijo obiskala Panda van Proosdij. Po odličnih odzivih z oktobrske delavnice pod njenim vodstvom, ki je potekala v Brežicah, je nizozemska mentorica izpeljala še atelje Zboreografija II. Kot demonstracijski zbor je z njo sodeloval (Z)mešani zbor Škofijske klasične gimnazije Ljubljana, ki ga vodita Marjetka Kozmus in Helena Fojkar Zupančič, tokrat pa se jima je kot korepetitor pridružil še Tine Bec. Sestav, v katerem prepeva več kot sto dijakov od drugega do četrtega letnika, se poleg klasičnega zborovskega petja posveča tudi muzikalom, gospelom, spritiualom in drugim priredbam popularne glasbe. Svoje pevsko-scenske nastope velikokrat popestri z gibanjem na odru in plesom, zaradi česar so mladi pevci hitro ujeli ritem nizozemske glasbenice in plesne mentorice. Ta je dijakinjam in dijakom skozi raznolike vaje predstavila svojo metodo Od glasu in telesa k zboreografiji. Na delavnici se je premišljeno posvečala najprej upevalnim vajam, ki so vseskozi vsebovale tudi gib, in aktivnostim, s katerim je dosegla večjo povezanost pevcev znotraj skupine, kar je izpostavila tudi ena od pevk: »Na delavnicah so mi bile všeč predvsem različne vaje, prek katerih smo se med seboj povezali različni člani zbora, ki se še ne poznamo tako dobro.« Šele nato se je mentorica z zborom posvetila tudi učenju koreografije na tri izbrane skladbe.
Za to delavnico je Panda van Proosdij po dogovoru z zborovodkinjama zbora ponovno izbrala skladbi Seasons of Love Jonathana Larsona ter kanon The Rhythm of life, ki sta ga ustvarila skladatelj Cy Coleman in Dorothy Fields. Ker se (z)mešanci letos posvečajo glasbi iz filma Briljantina, pa je v repertoar dodala še You’re the one that I want Joha Farrarja, kultni duet Johna Travolte in Olivie Newton-John. Mlade pevke in pevci so se hitro odzivali in se učili, zato jim je voditeljica predstavila tudi kanon Mother Earth and Father Time, v katerem je njeno lastno angleško-francosko besedilo uglasbil Ramón Gil González. Ob koncu ateljeja je bilo iz nasmehov pevcev, pa tudi kakšne potočene solze, ponovno razvidno, kako močno se je Panda van Proosdij s svojim celostnim pristopom v tako kratkem času dotaknila zasedbe in vsakega pevca posamično:
»Na tej delavnici mi je všeč predvsem to, da nam Panda na zelo nazoren in zelo konkreten način pove, kako začutiti svoje telo in kako to potem uporabiti pri petju.«
»Zelo zanimivo mi je bilo, da smo gledali na petje z vidika giba. Zdi se mi, da smo se naučili svobode izražanje in samozavesti.«
»Meni se je zdela Panda res nekdo, ki se ne ozira na druge; ki je tak, kot si sam želi biti. Res mi je bilo všeč, kako nas je znala vsakega postaviti v svoje telo, da smo potem tudi lažje peli in se gibali.«
Ko glasba spregovori
Cikel delavnic za srednješolske zbore je 27. in 28. januarja v Ljubljani zaokrožil obisk Mārisa Sirmaisa, enega od mednarodno najbolj uveljavljenih latvijskih dirigentov, ki je pri nas že julija 2021 v okviru Festivala Europa Cantat izvedel koncert nacionalnih mladinskih zborov Katalonije, Avstrije in Slovenije. Demonstracijski zbor delavnice so tokrat sestavljale pevke Dekliškega zbora sv. Stanislava, ki so pod umetniškim vodstvom Helene Fojkar Zupančič za ta atelje že predhodno pripravile osem skladb iz latvijske zborovske zakladnice. V večini primerov so bile to sodobne priredbe latvijskih ljudskih pesmi, seveda pa so si dekleta z dirigentom želela izdelovati tudi znano zborovsko skladbo Stars Eriks Ešenvaldsa.
Čeprav je Māris Sirmais v svoji karieri vodil predvsem mešane zasedbe (med njimi več kot dvajset let tudi Mladinski zbor Kamēr, s katerim je leta 2004 v Gorici osvojil veliko zborovsko nagrado Evrope), se je odlično izkazal tudi pred dekliškim zborom. Visok nivo kakovosti Dekliškega zbora sv. Stanislava, trenutno ene naših najboljših dekliških zasedb, se je že na začetku delavnice odrazil v odlični pripravljenosti, izdelani vokalni tehniki in intonančni čistosti pevk. Māris Sirmais se je tako lahko takoj posvetil natančnejšemu izdelovanju posameznih skladb. Pri tem se je ukvarjal predvsem s fraziranjem, v katerem naj se vedno odraža pomen besedila skladbe, in prepričljivostjo glasbene interpretacije. Od pevk je zahteval, da so natančno sledile njegovi roki, a kljub njegovi pedantnosti in strogosti se je znal med vajami tudi pošaliti in dekleta nasmejati.
O svojih vtisih z delavnice sta dve pevki razmišljali takole:
»Res nekaj neverjetnega je, da pride tak svetovno znan dirigent na naš oder, super je, ker gradimo glasbo, delamo razne detajle, ki jih drugače ne bi, slišimo druge zgodbe iz sveta, njegov pogled na glasbo, kaj vse je doživel v svojem življenju. Res je lepa izkušnja. Mislim, da bo vsaka od nje odnesla ogromno za svoje glasbeno delovanje in za svoje nadaljnje življenje.«
»Zelo mi je všeč dirigentov način dojemanja glasbe in se mi zdi, da nam na drugačen način približa vse pesmi. Zelo mi je všeč, da nam jih je tudi razložil in prevedel, da res vemo, o čem pojemo. Zelo veliko mu pomeni to, da se vidi z naših obrazov in sliši iz našega petja, kaj pojemo, da publika res lahko začuti glasbo.«
Vsestranska spodbuda za nadaljnje ustvarjanje srednješolskih pevk in pevcev
Od oktobra 2022 do januarja 2023 se je tako po Sloveniji zvrstilo kar devet zborovskih delavnic Slovenia Cantat za srednješolske zbore pod vodstvom devet mednarodno priznanih mentorjev. Cikel ateljejev je v Celju odprla Soila Sariola, v Mariboru je potekala delavnica z Denisom Thuillierom in Mathieujem Le Nestourjem, Petra Grassi je obiskala Ajdovščino in Kranj, v Ljubljano pa so pripotovali Victor Nilsson, Morten Vinther Sorensen, Kevin Fox, Māris Sirmais in Panda van Proosdij, ki je eno delavnico izvedla tudi v Brežicah. V okviru teh zborovskih izobraževanj je sodelovalo kar 15 demonstracijskih zborov, ki skupaj združujejo več 400 pevk in pevcev. Poleg tega je delavnice obiskalo tudi okoli 120 pasivnih udeležencev, večinoma glasbenih pedagogov, zborovodij, pa tudi študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Delavnice, zasnovane z namenom spodbuditi in podpreti srednješolske zasedbe v njihovem zborovskem udejstvovanju, so razkrile, da so se nekateri zbori kljub pandemiji pod vodstvom svojih predanih zborovodij uspešno postavili nazaj na noge. Njihovi mladi pevci radi prepevajo v najrazličnejših žanrih, radi se preizkušajo v novih izzivih ter so odprti za nove pristope in metode dela. V današnjem naglem življenju sicer zahtevajo in potrebujejo tudi na vajah hiter tempo dela ter odločne in energične mentorje, a kot vedno neprestano presenečajo s svojo dovzetnostjo in iskrenostjo. Čeprav so morda v trenutnem izobraževalnem sistemu rahlo zapostavljeni in spregledani, pa predstavljajo ključen most med otroškimi in odraslimi pevskimi zbori, ki bi ga morali tudi v prihodnje širiti in utrjevati.
