Nadaljevanje 1. dela …
Po treh uspešno izvedenih zborovskih delavnicah za srednješolske zbore v oktobru je cikel izbranih ateljejev festivala Europa Cantat 2021 sredi novembra v Slovenijo pripeljal še pet mednarodno priznanih mentorjev. Te je Javni skladb RS za kulturne dejavnosti povezal s sedmimi mladinskimi sestavi iz Maribora, Murske Sobote, Brežic, Ljubljane, Kranja in Želimelj.
Karizmatični francoski duo v Mariboru
18. in 19. novembra sta v Maribor prispela Denis Thuillier in Mathieu Le Nestour, francoski duo, ki že več let pripravlja glasbene delavnice po vseh večjih zborovskih festivalih. Na njih se posveča izvajanju zborovskih priredb različnih žanrov, predvsem zabavne glasbe. Pevci se tako pod njunim vodstvom spoznavajo s črnsko duhovno glasbo, popom in jazzom ter drugimi skladbami z vsega sveta. Prav ta raznobarvnost izbranega repertoarja je zaznamovala tudi mariborsko delavnico z naslovom BIS!. Na njej sta Thuillier in Nestour s tremi srednješolskimi zasedbami – Mešanim mladinskim pevskim zborom Gimnazije Murska Sobota pod vodstvom Tomija Bušinoskega, Mladinskim mešanim pevskim zborom Gimnazije Brežice pod vodstvom Simone Rožman Strnad in Dejana Jerončiča ter Mladinskim pevskim zborom I. gimnazije Maribor pod vodstvom Polone Meke Ožinger in Maje Lutar prepevala pet skladb. A ker se je hitro izkazalo, da so se jih vsi trije zbori še na predhodnih pripravah odlično naučili, sta se mentorja odločila temu repertoarju pridružiti še tri priredbe ljudskih (južnoafriško Hlonolofatsa, etiopijsko Awe Soma Gwaza in ameriško The Road Home). Na delavnici so pevci poleg glasbenega izdelovanja izbranih pesmi tem dodali tudi preprostejšo koreografijo in tako na koncu naučena dela povezali v zaokrožen odrski nastop.
A bolj kot končna produkcija je bil tudi na tem ateljeju v ospredju predvsem proces dela. Francoska glasbenika, ki ju povezuje tesno prijateljstvo, sta mlade pevce pritegnila s svojim sproščenim in zabavnim pristopom. Od upevalnih vaj, do gibanja in učenja pesmi na pamet sta s svojo karizmo skrbela, da so jima pevci pozorno sledili, pri čemer se nista obremenjevala s perfektnostjo izvedbe. Prizadevala sta si predvsem za to, da so pevci skladbe začutili, se jim prepustili in ob tem uživali. In prav v tem se je skrival največji čar mariborskega ateljeja, ki je morda ponudil tudi kakšen odgovor na to, kako se približati današnjim mladim pevkam in pevcem ter v njih vzbuditi ljubezen do skupnega petja.
Raziskovanje osnov improvizacije in lastne ustvarjalnosti
Teden dni po delavnici v Mariboru sta Ljubljano obiskala Morten Vinther Sørensen in Kevin Fox, ki sta v Zavodu sv. Stanislava 25. in 26. novembra izvedla delavnico z naslovom Nepopisan list. Sorensen, nekdanji član zasedbe The Real Group, in Fox, nekdanji pevec vokalne skupine The Swingles, sta se kar nekaj časa gibala v istih glasbenih krogih na mednarodnem zborovskem prizorišču, nato pa sta se odločila za festival Europa Cantat v Sloveniji pripraviti skupen atelje. Ta je bil zaradi pandemije leta 2021 odpovedan, na povabilo producentke JSKD za zborovsko glasbo Mihele Jagodic pa sta ga glasbenika letos izvedla z demonstracijskim zborom Mladinskim mešanim zborom sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki ga sicer vodi Damijan Močnik. Te delavnice so se kot pasivni udeleženci tokrat v večjem številu udeležili tudi študenti Glasbene pedagogike z Akademije za glasbo, ki sta jih mentorja povabila k aktivnemu sodelovanju. Mešana skupina dijakov in študentov se je tako pod vodstvom obeh mentorjev začela spoznavati z osnovami vokalne improvizacije. Glasbenika sta pevce prek izbranih vaj najprej spodbujala k ustvarjanju ritmičnih in melodičnih vzorcev, ki so jih pevci oblikovali individualno, nato pa tudi v parih ter manjših skupinah. Na koncu prvega dne je sledila tudi že prva zahtevnejša naloga – udeleženci so morali v manjših skupinah oblikovati krajšo kompozicijo na dano pesniško besedilo. Drugi dan delavnice so pevci postajali vedno bolj samozavestni v raziskovanju lastne ustvarjalnosti. Po kosilu so se tako zopet posvetili ustvarjanju ‘glasbenih slik’ v manjših skupinah, a tokrat z mislijo na to, da bodo njihove kreacije na koncu združene v celovit zaključni nastop. Pevci, vajeni predvsem klasičnega zborovskega petja, so tako v okviru delavnice prestopali meje znanega in izstopali iz cone udobja.
In kako je ta proces opazoval Damijan Močnik? »Delavnica se mi je zdela koristna zato, da pevci postanejo bolj samostojni, da se znajo tudi sami izražati, izražati svoja čustva, svoje ideje. Zanimivo je bilo, da se je kakšen od tistih, ki v zboru zelo dobro funkcionira, tukaj mogoče malce slabše izkazal, tisti pa, ki v zboru deluje malce bolj zadržano, je zelo presenetil s svojo inventivnostjo in ekspresivnostjo.« Svoje vtise nam je zaupala tudi Tina Šajn, študentka Akademije za glasbo: »Dobila sem čisto nov pogled na improvizacijo, kar se mi zdi zelo dragoceno. Kljub temu da smo se nekateri predtem improvizacije malce bali, smo potem kar skočili v to morje in na koncu naredili impresivno kreacijo.« Ksenja Pirc, vodja Vokalne skupine BeJazzy, ki se je delavnice udeležila kot pasivna udeleženka, pa je po ateljeju razmišljala: »Delavnica je zelo razgibana in prispeva k temu, da se človek osvobodi svojega uma in ustaljenih vzorcev, da se sprosti in odpre kakšne nove kanale za improvizacijo, za katero niti ni imel občutka, da jo nosi v sebi. Zelo priporočljivo je, da se s tem spopadamo tudi z našimi zbori, ki jih vodimo.«
Dvakratni odmerek srčne čarobnosti Petre Grassi
Del zborovskih ateljejev Slovenia cantat sta bili tudi dve delavnici Petre Grassi, poimenovani Sanjava pripoved I in II ter posvečeni srednješolskim dekliškim zasedbam. 25. in 26. novembra je dirigentka najprej izvedla delavnico na Srednji šoli Veno Pilon, v okviru katere deluje tako gimnazijski program kot program Predšolska vzgoja. Na ateljeju je kot demonstracijski zbor sodeloval Dekliški pevski zbor Srednje šole Veno Pilon, ki ga vodi Bojana Šaljić Podešva. Petra Grassi je na njem z dekleti izdelovala pet skladb domačih (Kogoj, Vulc) in tujih (Donnelly, Jenkins, Brisotto) skladateljev. Oba dneva je vajo začela z daljšim upevanjem, saj je dobra vokalna tehnika nujen predpogoj za nadaljnje zborovsko ustvarjanje. Nato pa se je z dekleti posvečala natančnejšemu izdelovanju skladb in njihovi bolj poglobljeni interpretaciji.
Čeprav pevkam klasični zborovski repertoar dotlej ni bil najbolj blizu, jih je mentorica prepričljivo vodila med izbranimi skladbami in na koncu z dekleti ponosno izvedla uspešen nastop pred starši. Nad izvedbo delavnice je bila navdušena tudi Bojana Šaljič Podešva: »Zborovsko petje je za vsakogar, še posebej pa za bodoče vzgojiteljice, zelo pomembna izkušnja z mnogimi pozitivnimi učinki. Za naše dijakinje se je sodelovanje s profesionalno dirigentko in na profesionalen način pokazalo kot odlična izkušnja. Petra Grassi ima izreden pedagoški pristop ter sproščeno prehaja med različnimi dinamikami dela: pritegne, ustvari sproščeno atmosfero, v kateri pevci hitro osvajajo nova znanja. Nato pa vztraja v ponovitvah majhnih glasbenih odsekov, dokler ne doseže cilja. Ko pride utrujenost, bodri, ko fraza uspe, pohvali. Delavnica pravzaprav pomeni zavetje pred vsemi dejavniki, ki sicer vdirajo v redno delo zbora. Predstavlja mehurček, kjer so dva dni ostale obveznosti postavljene na stran, kjer je uro za uro prisotna ista zasedba pevk in pevcev, kjer obstaja čas za temeljitost in globino. In ravno globina je zame največja vrednost te delavnice. Petra Grassi odstira vse globlje plasti interpretacije in pokaže nov svet: večdimenzijski svet izraznih odtenkov. To doživetje tvori pri pevkah jedro motivacije. Za marsikatero dijakinjo, ki se je šele letos z vstopom v srednjo šolo prvič resneje srečala z glasbo (morda pa tudi za ostale), se je razodela ta razlika: med notami in glasbo, med »pravilnim« izvajanjem melodije in ritma na eni strani ter med senzibilnim vodenjem glasbene misli skozi mnoge odtenke.«
Teden kasneje, 2. in 3. decembra, je Petro Grassi gostila še Gimnazija Kranj. Kot demonstracijska zbora sta tokrat na delavnici sodelovala Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, ki ga vodi Erik Šmid, in Dekliški zbor Gimnazije Želimlje, ki ga vodi Polona Stegu. Oba sestava sodita med najboljše slovenske srednješolske zasedbe, za katera je dirigentka izbrala zahtevnejši repertoar s skladbami Patricka Quaggiata, Uroša Lajovca, Gustava Holsta in italijanskega skladatelja Giovannija Bonata. Z dobro pripravljenima zasedbama se je lahko natančno posvečala detajlom vsake posamične skladbe in od pevk zahtevala visoko angažiranost ter popolno predanost skupnemu glasbenemu ustvarjanju. Kakšen vtis je Petra Grassi napravila na zborovodji sodelujočih sestavov?
Erik Šmid: »Mislim, da je bila delavnica s Petro Grassi tako za pevke kot tudi dirigente, ki smo bili tokrat prisotni kot slušatelji, vir navdiha in motivacije, iz katerega bomo črpali energijo za svoje delo še v mnogih prihodnjih mesecih. S svojo karizmatičnostjo, preciznostjo in vztrajnostjo je Petra uspela pevke obeh zborov povezati v eno zvočno telo, ki je natančno izdelovalo skladbe, premagovalo vokalno-tehnične izzive ter oblikovalo skupno interpretacijo. V dvodnevnih vajah niti za trenutek ni bilo zaznati, da gre za pevski sestav, ustvarjen iz dveh ločenih zasedb. Iskrivi pogledi pevk, ki so kljub intenzivnemu delu izražale zadovoljstvo ob vsakem uspešno odpetem delu skladbe, pa so bili znak, da bo izkušnja delavnice ostala tudi v njihovem lepem spominu.«
Polona Stegu: »Vaje s Petro so bile na zavidljivo visokem nivoju, popeljala nas je v svet profesionalnosti. Ko je v začetku poletja prišlo povabilo o sodelovanju Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Želimlje in Gimnazije Kranj na delavnici s Petro Grassi, priznam, da sem bila najprej negotova: program delavnice je bil ambiciozno zastavljen, meni pa se po koronski pavzi še sanjalo ni, kakšno zasedbo bom sploh imela v tem šolskem letu. Misel, da ‘kdor ne riskira, ne profitira’, se je potrdila kot resnična. Ponovno se je izkazala vrhunskost in odličnost navdihujoče dirigentke: s svojo suvereno roko nas je popeljala skozi marsikateri intonančni vihar, ob tem pa je znala zaigrati tudi na srčne strune pevk in na ta način iz njih izvabila pravi pevski čudež!«
Se nadaljuje …
