Konec poletja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sklopu svoje izobraževalne sezone 2022/23 predstavil cikel zborovskih delavnic, ki potekajo v različnih krajih po Sloveniji od oktobra do januarja prihodnje leto. Program ateljejev se je oblikoval že leta 2021 v okviru festivala Europa Cantat, a zaradi epidemije koronavirusa so jih bili organizatorji festivala takrat primorani odpovedati, ob čemer pa želja pripeljati k nam nabor zanimivih mednarodnih mentorjev ni usahnila. Tako so se odločili, da nekatere vsebine vseeno izvedejo letošnjo jesen, a v nekoliko prilagojeni obliki. Na delavnice so v vlogi aktivnih udeležencev povabili izbrane mešane, dekliške in fantovske srednješolske zbore, saj so si želeli prav te zasedbe dodatno podpreti ter spodbuditi. Če se namreč zdi, da je zborovsko petje v osnovnih šolah priljubljena umetniška dejavnost in je tudi odraslih zborov v Sloveniji ogromno, pa so dijakinje in dijaki na tem področju nekako spregledani, zaradi česar so tokrat delavnice namenjene prav njim.
»Sem to, kar sem, in ob tem sprejemam tudi tebe«
Cikel zborovskih delavnic je drugi konec tedna v oktobru začela Soila Sariola, finska glasbenica, ki letos s skupino Rajaton praznuje 25. obletnico. Poleg tega je njeno glasbeno pot zaznamoval študij na Oddelku za ljudsko glasbo na Sibeliusovi akademiji, kjer pravkar končuje doktorat z naslovom Mnoge poti zvoka in misli – kako se v meni prepletajo umetnosti. Vse te dejavnosti (redno jih dopolnjuje tudi s športom, trenutno predvsem s triatlonom) so oblikovale njeno delavnico, naslovljeno Vsi v en glas!, ki sta se je kot demonstracijska zbora udeležila Dekliška zasedba Mladinskega pevskega zbora II. gimnazije Maribor pod vodstvom Viljema Babiča in Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod vodstvom Davida Preložnika.
Delavnice, ki je potekala na Gimnaziji Celje – Center, so se pevke udeležile brez predhodne priprave, saj je bila pozornost tokrat drugje. Ker se dekleta predtem še niso srečala, jih je mentorica po krajšem upevanju najprej spodbudila k sprehodu po prostoru, da bi se spoznale druga z drugo. Po uvodni sprostitvi je počasi zrahljala njihovo začetno sramežljivost. Celotno skupino je vpeljala v raziskovanje ritmičnih, govornih in pevskih vzorcev, ki so jih pevke najprej izvajale v unisonu in nato v kanonu, razdeljene v več manjših skupin. Ob spodbujanju, da lahko pravkar naučene vzorce spreminjajo, so začele raziskovati svojo lastno ustvarjalnost.
Naslednji dan je bil začetek mnogo lažji, zaznati je bilo, kako so določene vaje in nauke ponotranjile, kar se je kazalo v večji sproščenosti, odprtosti do novih eksperimentov in obenem boljši koordinaciji znotraj skupine. Šele po teh aktivnostih, ki so podirale meje tako na ravni individuuma kot na ravni skupine, je Soila Sariola v delavnico vpeljala elemente improvizacije in (so)ustvarjanja. Pevke so tako na koncu ateljeja kot enoten izvajalski aparat, ki ga sestavljajo samosvoji posamezniki, v danem trenutku ustvarjale kompozicije na določene teme – skupaj so oblikovale gozdno pesem, morsko pesem in pesem tovarne. Obenem so spoznavale, kako pomembno je, da je posameznik zvest sam sebi ter da tudi druge sprejema take, kot so.
Kako sta delavnico izkusila Mihela Jagodic, producentka za zborovsko glasbo na JSKD, in David Preložnik, zborovodja Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje – Center?
»Mentorica Soila Sariola je s pevkami prikazala veliko koristnih metod dela za povezovanje, sodelovanje in ustvarjalnost pevcev. Videli smo zelo zanimive pristope s pomočjo ustvarjalnega giba, risanja, improvizacije … Mogoče bi lahko veliko aktivnosti poimenovali tudi kot nekakšen zborovski ‘team building’.« (Mihela Jagodic)
»Delavnica s Soilo Sariola mi je prinesla ogromno novih spoznanj in doživetij v izvajanju ali celo čutenju vokalne glasbe. Med našimi pripravami na praznične koncerte poskušamo veliko tega vključiti v vaje. Tudi na našem zadnjem koncertu smo na oder prišli s primerom improvizacije in tako začeli naš nastop. Takšno razmišljanje o glasbi pa ne obsega zgolj znanja v smislu vokalne tehnike, ampak tudi razmišljanje o razpoloženju, čutenju v telesu, in to je tisto bistveno, kar sam pri delu z dijaki opažam tudi v razredu. V razredu ti lahko pride tak način dela večkrat prav – tehnike sproščanja, ustvarjanja skupinske dinamike dela z dijaki. Za vse skupaj, zame osebno in za dijake, je bila to velika priložnost za nova spoznanja, ki jih lahko iz sveta glasbe preneseš v vsakdanje življenje, in upam, da bomo lahko iz tega čim več črpali tudi v našem nadaljnjem ustvarjanju.« (David Preložnik)
Zven brivskih akordov
Teden dni pozneje je v Ljubljano iz Stockholma prispel Victor Nilsson, ki se uspešno posveča barbershopu tako na ustvarjalnem kot tudi poustvarjalnem področju. Vse od ustanovitve je član vokalne skupine Zero8, ki jo je pomagal vzpostaviti Doug Harrington, trenutno pa jo vodi Rasmus Krigström. Leta 2010 je Victor Nilsson ustanovil tudi svoj barbershop kvartet Lemon Squeezy, s katerim je izdal že dva studijska albuma. Na njegovem ateljeju – to je bila prva delavnica barbershopa v Sloveniji! – so kot demonstracijski zbori sodelovali Fantovski pevski zbor Gimnazije Kranj pod vodstvom Ane Bec, Moški zbor Vokalne akademije Ljubljana pod vodstvom Tineta Beca in Vokalna skupina Ivana Cankarja pod vodstvom Toma Varla.
Pevci, večinoma srednješolci ali študentje, so z Victorjem Nillsonom na ateljeju, ki je potekal na Akademiji za glasbo v prenovljenih prostorih palače Kazina, izdelovali izbor največjih uspešnic barbershopa, ki so se jih naučili že vnaprej. Mentor jih je nato na skupnih vajah celovito seznanil z barbershopom: na uvodnih upevanjih jim je predstavil vokalno tehniko, ki se uporablja v tem slogu in se morda bolj približuje petju popularne glasbe kot klasičnemu zborovskem petju; nato je ponazoril osnovne glasbene izraze in pojme, povezane z barbershopom, posvečal pa se je tudi interpretaciji izbranih skladb. Tako je mladim pevcem odgrinjal raznotere razsežnosti barbershopa, ki se je mnogo let razraščal zgolj po Združenih državah Amerike, v zadnjem času pa vedno uspešneje prodira tudi v Evropo. Še posebej intenzivno se danes razvija prav na Švedskem, tamkajšnje vokalne skupine, podprte z močno tradicijo zborovskega petja, namreč že posegajo po najvišjih nagradah na tekmovanjih v barbershopu, kar nekateri imenujejo celo »švedska invazija«.
Ob tem se nam nehote v misli prikrade primerjava Švedske in Slovenije, saj obe državi slovita po odličnih zborih. Med slovenskimi vokalnimi skupinami je tudi kar nekaj odličnih moških zasedb, ki pa izhajajo iz različnih zaledij – omenimo lahko znameniti Slovenski oktet, ki letos praznuje častitljivih sedemdeset let, in uspeh Vokalne akademije Ljubljana, ki je pod vodstvom Stojana Kureta leta 2010 kot prvi moški zbor osvojila veliko zborovsko nagrado Evrope. Obenem v popularni glasbi vrsto let uspešno deluje New Swing Quartet, ki se posveča izvajanju črnskih gospel kvartetov. Vsekakor bo v prihodnjih letih zanimivo opazovati, v katere glasbene zvrsti se bodo usmerile današnje srednješolske generacije pevcev, morda pa bodo nekateri od njih prodrli tudi v svetu barbershopa. Pevec Blaž Režonja s tokratne delavnice, ki je pred kratkim s prijatelji ustanovil svoj barbershop kvartet The Kingfishers, po odzivih ostalih udeležencev zagotovo ni bil edini, ki je podlegel čarom tega sloga:
»Zmeraj me je navduševala moč komornih zasedb, ki lahko z malim številom aranžmajskih glasov ustvarijo neizmerno bogat zvok: s tega stališča barbershop kvartet enačim npr. z godalnim kvartetom. Delavnica je bila pravzaprav taka, kot sem pričakoval: polna zanimivih novih spoznanj, ostrenja kvint in s tem tudi našega posluha, zanimivih vaj za upevanje in čutenje sopevcev ter smeha. Znanja z delavnice bodo redno uporabljena v prihodnje oziroma jih že uporabljam, saj smo ravno v preteklih mesecih s prijatelji osnovali barbershop kvartet, s katerim bomo (upam) čimprej ‘ringali’ na odrih po Sloveniji in s tem širili ta precej nepoznan žanr v domovini.« (Blaž Režonja)
Kako pa je delavnico komentiral Tine Bec, aktualni zborovodja Vokalne akademije Ljubljana?
»Victor je delal odlično in na mojih pevcih je pustil dober vtis. Tudi tisti, ki na začetku niso bili najbolj navdušeni nad barbershopom, so se potem navdušili. Zagotovo se bomo s tem žanrom ukvarjali tudi v prihodnosti. Pa tudi vokalno tehniko, kakšne vaje, ki nam jih je pokazal, tudi to bomo zagotovo še uporabljali na naših vajah.« (Tine Bec)
»Življenje je prekratko, da bi bili sramežljivi!«
Zadnja oktobrska delavnica je potekala v Mladinskem centru Brežice, kamor je JSKD povabil vsestransko nizozemsko glasbenico in plesalko Pando van Proosdij, ki že več let uspešno raziskuje povezavo med glasbo in gibom. V svoji karieri je tako sodelovala z mnogimi vokalnimi sestavi, s katerimi je ustvarjala na področju zboreografije – koreografije za zbore. A zdi se, da njeno delovanje presega običajno vlogo koreografa, saj se vsakemu zboru, s katerim ustvarja, posveti od samega začetka procesa – z zborom tako ne izvaja zgolj upevalnih vaj, pri katerih na inovativen način združuje ogrevanje glasu in telesni gib, temveč tudi vaje za medsebojno povezovanje pevcev, ritmične vaje in še veliko drugih pripravljalnih korakov, ki sestavu pomagajo doseči optimalen nastop. Podobno kot Soila Sariola se Panda van Proosdij namreč zaveda, da je vrhunske rezultate mogoče dosegati le, kadar so vsi individuumi določene glasbene zasedbe usklajeni in povezani – tako na osebni kot na glasbeni ter ustvarjalni ravni. In ko zbor diha in živi kot celota, njene zboreografije povežejo pevce v enoten izvajalski aparat, ki učinkovito komunicira ne zgolj med seboj, ampak tudi z občinstvom. Iz njenega pestrega življenjepisa pa lahko razberemo, da ne stremi zgolj k doseganju najvišjih rezultatov z najboljšimi skupinami, ampak da ji je pri njenem delu pomemben predvsem proces, skozi katerega uspe pripeljati posamezno skupino.
V preteklih letih je sodelovala tako s skupinami različnih starosti in različnih predznanj kot tudi z zborom, sestavljenim iz pevcev iz socialno ogroženih družin. Ob tem sicer vedno rada poudari, da najraje sodeluje z najstniki, saj se ji zdijo ti že dovolj stari, da so sposobni resno poprijeti za delo, hkrati pa v tej starosti še niso ukalupljeni in zadržani kot odrasli.
Na delavnici v zborovsko izredno živahnih Brežicah (kjer sta isti konec tedna potekala tudi zborovodska šola pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in jubilejni koncert ob 30. obletnici delovanja MePZ Viva Brežice) je bilo tako navdušujoče opazovati Pando van Proosdij pri delu z demonstracijska zboroma – Mešanim mladinskim pevskim zborom Veter pod vodstvom Tereze Podlogar in Mladinskim mešanim pevskim zborom Gimnazije Brežice, ki ga skupaj vodita Simona Rožman Strnad in Dejan Jerončič. Zbora sta morala za to delavnico skladbe predhodno pripraviti in se jih naučiti na pamet. Panda van Proosdij je v sodelovanju z zborovodji izbrala skladbi Seasons of Love iz muzikala Rent in The Rhythm of Life iz muzikala Sweet Charity ter skladbo Walking in the air iz animiranega filma Snežak. Na vsa tri dela je nato ustvarila zboreografijo, ki so se je mladi pevci v sklopu delavnice uspešno naučili. Svoje zboreografije sicer ustvarja za različne glasbene žanre, tako popularno kot tudi klasično glasbo. Večstranskost pa lahko zaznamo tudi v njenih pristopih, ki so po eni strani usmerjeni v skupino pevcev, po drugi strani pa so lahko tudi izrazito individualni. Zdi se namreč, da nizozemska ustvarjalka premore izjemen čut, da lahko hkrati zaznava občutje vsakega posameznega pevca in energijo celotne skupine, s čimer se lahko skorajda instinktivno odziva na dogajanje znotraj svojega pedagoškega in ustvarjalnega procesa.
Po izvedbi delavnice smo poklepetali tudi s pasivnim udeležencem Žanom Rojcem, zborovodjem Mešanega pevskega zbora Društva za razvijanje čuječnosti:
»Šele v zadnjem času pri sebi kot pevcu ozaveščam, kako pri petju resnično sodeluje celo telo – ne zgolj na papirju, saj vsi vemo, da je ‘pevski aparat’ del telesa, ampak skozi neposredno izkušnjo vaj. Na delavnici sem za koncepte, kot so dihalna opora, sproščenost mišic žrela in pravilno oblikovanje vokalov, našel nove načine v praksi, kjer z gibom, mimiko in držo telesa vplivamo na kakovost pevskega glasu. Gre za konkreten način dela, ki ne temelji niti na metaforah ali na poznavanju anatomije telesa, na katero bi želeli vplivati, ampak posredno prek giba in aktivacije določenih mišičnih skupin vplivamo na prerazporeditev napetosti v telesu, kar prinese nove pevske kapacitete. Telo pa se na delavnici ni izkazalo zgolj kot vir za razvijanje glasu, temveč tudi kot sredstvo za povezovanje med člani. Spoznali smo številne vaje za ogrevanje skupine, razvijanje odrske prezence in krepitev medsebojnega zaupanja, ki razvijajo umetniški kolektiv kot celoto, ta pa nenazadnje prepriča tudi poslušalce oziroma gledalce na nastopu.« (Žan Rojc)
Novi trendi iz sveta vokalne glasbe dragoceni za razvoj slovenskega zborovstva
Vse tri oktobrske delavnice so tako v Slovenijo prinesle izredno zanimive mentorje z novimi pristopi, idejami in znanji, ki pri nas še niso bili podrobneje predstavljeni ali raziskovani. Kljub temu da je slovenska zborovska krajina zelo razgibana, tako po vrsti zasedb kot tudi mnogih žanrih vokalne glasbe, se imamo redkokdaj priložnost srečati s povsem novimi trendi, ki se uveljavljajo v svetu. Zato je tokratni cikel izobraževanj v organizaciji JSKD še toliko pomembnejši in dragocenejši za razvoj naše zborovske dejavnosti.
Se nadaljuje …
