Ta citira – primorska ljudska tematika v jazzovski preobleki

Slovenske ljudske pesmi iz Primorske za mešani zbor in džezovski godalni kvartet; zgoščenka, prir. Marijan Dović, izv. Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, zb. Ambrož Čopi, Slovenski improvizacijski godalni kvartet, izd. Akademsko društvo Univerze na Primorskem, Koper, 2021

Kljub zahtevnim epidemiološkim razmeram in strogim ukrepom za zajezitev epidemije (med prvimi je bilo onemogočeno prav delo pevskih zborov) je prav ta čas rodil nekaj zanimivih zborovskih projektov.

Zamisel za projekt Ta cítira se je rodila že pred prihodom zloveščega virusa v naše okolje, konec leta 2019. Takrat sta glavi staknila skladatelj in zborovodja Ambrož Čopi ter skladatelj, aranžer in jazzovski glasbenik Marijan Dović. Zeleni Jurij ju je povezal že kako leto prej in bil krivec za tisto prvo kavo ob Ljubljanici, ob kateri so švigale nove zamisli – jazzovske priredbe primorskih ljudskih, ki so dve leti pozneje, pred nedavnim, v izvedbi Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem izšle na laserski plošči z naslovom Ta cítira.

Izr. prof. dr. Marijan Dović se profesionalno posveča znanstvenemu delu na literarnem področju (kot raziskovalec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZ), ob tem pa se že vrsto let ukvarja tudi z jazz glasbo. V violinski improvizaciji se je izpopolnjeval na mojstrskih tečajih v Italiji in Avstriji, snemal albume z vidnimi zasedbami in glasbeniki (Žabjak bend, Brina & String.si, Renato Chicco, Alenka Godec …) ter nastopal z mnogimi drugimi slovenskimi in tujimi jazz improvizatorji. V Novem mestu je s sodelavci leta 2000 zasnoval mednarodno glasbeno delavnico Jazzinty, katere umetniški vodja je bil v letih 2000–2008. V letih 2001–2008 je bil urednik glasbene zbirke Goga Musica. Leta 2005 je s sekstetom posnel svoj prvenec Gorjanske bajke (Goga), ki jih je pozneje deloma priredil za simfonični orkester, leta 2018 pa je z godalnim kvartetom Corcoras posnel pretežno avtorski album Got Rhythm? (Celinka). Za zborovsko glasbo se je začel zanimati pred desetletjem in pol, ko je napisal prve priredbe ljudskih pesmi, med njimi tudi Zelenega Jurija, ki je prvič izšel na zgoščenki Forte MePZ Pomlad (2008). Nedavno je pri založbi Astrum izšla njegova zbirka treh belokranjskih pesmi (Bela krajina – skrivnostna zibka, 2021). Zlasti priredba Zelenega Jurija je pritegnila pozornost Ambroža Čopija; uvrstil jo je v program APZ UP in z njo navduševal žirije tekmovanj. Izpod peresa Marijana Dovića je izšlo še več vokalnih del, predvsem za dolenjske zbore, MePZ Pomlad, VS Mezzo, MePZ Krka, vokalni kvartet Quatuor vocum, njegove skladbe pa so izvajali tudi APZ Maribor, Slovenski oktet, MePZ Krog in APZ UP. 
Foto Borut Peterlin

Marijan Dović se je kar takoj zakopal v glasbeno izročilo širše Primorske: Istre, Primorske in Notranjske, Benečije in Rezije. Prav slednja ga priteguje že kakih 20 let, vse odkar je naletel na knjigo Citira etnomuzikologa Julijana Strajnarja, ki ga je popeljala po sledeh citiravcev onstran Kanina v porečje Učje. Tudi z istrsko glasbo se je že večkrat srečal, zlasti takrat, ko ga je – odličnega violinista – v zasedbo String.si povabil obalni jazz-glasbenik Vlado Batista.

Nekaj časa in nekaj spodbud je potreboval, da je odbral štirinajst skladb: štiri istrske, tri take, ki jih poznajo po vsej Sloveniji, tudi na Primorskem in Notranjskem, eno iz Tržaške oziroma Videmske pokrajine, dve iz Beneške Slovenije in štiri »iz meni tako ljube Rezije« po skladateljevih besedah. »Skladbe sem izbiral po všečnosti in če sem imel dobro zamisel, v katero smer lahko peljem aranžma. Melodije sem običajno reharmoniziral v jazzovski maniri, skladbe torej predstavim v novi harmonski podobi, ki pa na neki način korespondira z originalom.« Tako se mu je recimo zdelo, da skladba Dajte, dajte, ki jo vsi poznamo v priredbi Alda Kumarja, kar kliče po poliritmični preureditvi, recimo v duhu afro-kubanskega šestosminskega ritma bembe, ali pa Dekle je po vodo šlo – znana je po vsem slovenskem prostoru – tej je vdahnil vzdušje ležerne brazilske bossa nove. Rezijanska Poti me dö po Lipjë ima sicer tudi besedilo, a se je Doviću zdela veliko primernejša v instrumentalni različici, saj jo tudi v Reziji večinoma izvajajo na citiro ob spremljavi bunkule. »Vsekakor sem mislil na to, da osnovni karakter skladbe vselej ostane isti.«

Dović je zelo dobro vedel, za koga ustvarja tokrat. Zbor in dirigenta je poznal z njihovih posnetkov, poleg tega pa si je ob zboru zamislil tudi godalni kvartet, saj se godalni instrumenti zelo dobro prilegajo tako istrskemu kot tudi beneškemu in še zlasti rezijanskemu ljudskemu izročilu. K sodelovanju je povabil priznane glasbenike: Matijo Krečiča, izvrstnega violinista in skladatelja, nagrajenca letošnjega slovenskega filmskega festivala v Portorožu, violista Petra Ugrina, profesorja na ljubljanski Akademiji za glasbo, in pa violončelista in bobnarja Kristijana Krajnčana, ki sicer nastopa v različnih zasedbah po Evropi in ZDA. Kot druga violina se je zasedbi, ki so jo poimenovali Slovenski improvizacijski godalni kvartet, pridružil še skladatelj Marijan Dović sam, ki je v dveh skladbah odložil violino in v roke vzel kitaro. Nekatere skladbe si je Dović zamislil v instrumentalni zasedbi, druge kot vokalno, a cappella izvedbo, večina skladb pa je namenjena kombinaciji obeh, kar primerno razporejeno zazveni kot prijetno in dražljivo popotovanje od Istre do Rezije. Pri nekaterih skladbah in na koncertih se je kvartetu pridružil še tolkalist Blaž Celarec.

Abonmajski koncert KC Janeza Trdine Novo mesto
Foto Igor Vidmar

Na vprašanje, kako je epidemija vplivala na nastajanje projekta, kako so se rojevali aranžmaji v teh posebnih »karantena-razmerah«, pa Marijan Dović takole: »Kar naporno je bilo. Imam štiri šoloobvezne otroke, oba z ženo sva delala od doma, otroci pa tudi, naenkrat smo se vsi znašli na zoomu. Ob vsem delu za službo in z družino sem hkrati izbiral material ter pisal priredbe za ta album. Lahko rečem, da je bilo velikokrat prav kaotično.«

V nekem trenutku se je breme projekta z Marijana Dovića prevalilo na Ambroža Čopija: »Vaditi smo začeli lansko zimo, sprva prek zooma. Ko smo dobili zeleno luč za delo v živo, smo delali najprej v manjših skupinah po deset pevcev. Maja letos pa smo imeli prvo skupno vajo v dvorani Srednje tehniške šole, zelo sem hvaležen ravnatelju, da nam je to omogočil. Seveda smo upoštevali vse varnostne ukrepe, razdaljo, maske … Takrat so se nam prvič pridružili tudi godalci. Potem se je pokazala možnost, da se predstavimo na letnem koncertu. Po temeljitem razmisleku smo se odločili, da namesto letnega koncerta izpeljemo videosnemanje koncerta in ga objavimo na spletu, tako bo ta dosegel veliko več poslušalcev. Hkrati smo posneli kakovosten audio, za to je poskrbel snemalec Danilo Ženko, da bi hkrati lahko nastal tudi naš deveti CD. Projekt smo pred kratkim štirikrat predstavili v živo, in sicer v Gorici, na ptujskem mednarodnem festivalu Arsana, na koncertu U3nek v Postojni in v okviru abonmajskega cikla v KC Janeza Trdine v Novem mestu.«

Gre torej za čudovit projekt, ki je povezal amaterske pevce s profesionalnimi glasbeniki, ki je vsebinsko nekakšna vez med preteklostjo in sedanjostjo in v tem pogledu, vsaj v našem prostoru, nekaj novega, svežega, vznemirljivega. Prav zato se poraja vprašanje, koliko časa ga bo mogoče ohranjati pri življenju, izvajati na koncertnih odrih in ali bo lahko dostopen tudi drugim zborom. O tem Ambrož Čopi: »Vsak projekt, ki si ga zastaviš z amaterskim zborom, je minljiv. Ko se zasedba zamenja, se zamenja tudi program, posamezne skladbe pa si včasih vendarle izborijo vstop v t. i. ‘železni repertoar’ zbora. Vsekakor je laže v programu obdržati a cappella skladbe, te bomo še kdaj izvedli posamično ali v kakem drugem kontekstu. Skladbe, ki so namenjene samo instrumentalni zasedbi, bodo lahko umeščali v svoje programe tudi drugi godalni kvarteti, verjamem, da si marsikateri podoben sestav želi takih del v svojih programih. Tu pa je sedem vokalno-instrumentalnih skladb, ki bi jim radi omogočiti daljše življenje. Ne glede na improvizacije, ki so smisel tega projekta, sva se z Marijanom odločila, da se bo potrudil in jih zapisal. Tako bo celoten projekt predstavljen tudi v notografiji založbe Astrum, s katero stalno sodelujemo. Tako bodo ta dela dostopna vsem, ki si želijo drugačnega pristopa k našemu dragocenemu ljudskemu izročilu.«

To pa je še popotnica Citiri Marijana Dovića: »Projekt je bil resda zasnovan za unikatno zasedbo, a želim si, da bi to glasbo izvajali tudi drugi. Zato sem bil zelo vesel povabila založbe Astrum oziroma založnika Vita Primožiča, ki si je želel integralno izdajo projekta. Seveda sem godalne parte, kjer so se v izvirni verziji pogosto pojavljali odseki, zapisani zgolj z akordičnimi simboli, oznakami ritmov in podobno, zdaj v celoti izpisal. V tej izdaji bo torej projekt dostopen vsakemu zboru in godalnemu kvartetu ali manjšemu godalnemu orkestru. Zamisel bo izpeljana še v tem letu, kmalu zatem pa načrtujemo še izdajo s klavirsko spremljavo, ki bo še razširila krog možnih uporabnikov. Srečno, Ta citira

Festival Arsana Ptuj
Foto Marko Pigac