V Beli krajini se lahko ponašajo s čudovitim petjem Vokalne skupine Lan

Foto: JSKD

 

Vokalna skupina Lan je ženska vokalna skupina, ki prihaja iz Metlike. Dekleta prepevajo že od leta 1989, najprej so delovale v sklopu KD Ivan Navratil, kasneje pa so se na pot podale tudi kot samostojno društvo. Vedno jih obkroža dobra glasba, premišljeni in kar se da izpopolnjeni nastopi ter skupne dogodivščine. Kljub že skoraj 30-letnemu delovanju so še vedno mladostne, željne novih skladb in pripravljene na resne in pa tudi malo »odštekane« koncerte. 

 

Začetki vašega delovanja segajo v leto 1989, kjer ste poleg plesa in igranja na tamburice želele tudi prepevati. Samostojno kulturno društvo pa ste ustanovile kasneje, kajne?

Zbor je začel delovati v okviru Metliške folklorne skupine Ivan Navratil. Punce smo si želele še nekaj več, Mateja (Jakša Jurkovič, zborovodkinja; op. a.) nas je zbrala in tako smo začele s prepevanjem kot Dekliški pevski zbor I. Navratil. Po desetih letih smo se osamosvojile in ustanovile Kulturno društvo Vokalna skupina Lan.

Metlika
Foto: Belokranjsko muzejsko društvo

Kako ste izbirale pevke? Verjetno je bilo kandidatk na začetku veliko. So to pevke z izkušnjami iz drugih zborov?

Žal ni bilo tako. Izbrane pevke niso imele pevske kilometrine. Problem je čutiti tudi sedaj, saj v Metliki in okolici ni pevskega podmladka. Žal Metlika nima nekakšne zborovske tradicije, kot to lahko vidimo po drugih mestih. Poleg VS Lan deluje le še Metliški oktet Vitis, ki ravno letos obeležuje 40 let delovanja. Zelo, res zelo dolgo nazaj je deloval še mešani zbor Beti.

Pevke sprejemamo vse leto. Zbor gre tako z vsako novo članico korak nazaj, vendar pa kar hitro naredimo tudi korak naprej. V naših krajih in tem prenatrpanem času težko pritegnemo tako mlade kot tudi starejše pevke. Imamo zanimiv nabor pevk, od najmlajše, stare 15 let, do najstarejše, ki šteje 51 pomladi. Pravimo, da smo nekako specifična skupina, a ker se družimo zaradi petja in dobre glasbe, nam leta in razlike niso v breme, kvečjemu bi lahko rekli, da je to pozitivna stran, konec koncev – vse smo mlade po srcu. Poleg metliških članic imamo tudi veliko pevk iz črnomaljske občine, sprejmemo pa tudi dekleta iz drugih krajev, če le želijo prepevati v našem sestavu.

20 članic, 20 rojstnih dni na leto in ena izmed septembrskih vaj pač ni bila 120-minutna. Metlika, 2017.
Foto: arhiv društva

Dvajset članic, dvajset deklet … Kako skupina deluje? Nam zaupate svoj recept za dolgo delovanje?

Imamo srečo, da smo že 28 let skupaj, saj je res, da se je obrnilo veliko generacij. Od prve generacije so ostale tri pevke, a vedno nas je 20. Zborovodkinja Mateja Jakša Jurkovič pa ostaja ena in edina že celotno naše delovanje, pevke smo vesele, da je domačinka. Pozna dekleta in belokranjsko kulturo …

Naš recept je želja po vokalnem ustvarjanju, to nas druži že od vsega začetka in upamo, da bo še dolgo tako.

Pogrešate kdaj moško pevsko družbo?

Ne (smeh), moške družbe ne pogrešamo. Veliko sodelujemo z instrumentalisti in takrat nam je fino. Projekt, kaj več pa ne. Je popestritev in motivacija za naprej. Ne razmišljamo pa o mešanem sestavu.

Cikel poletnih nastopov Beli lan – ljudska glasba. Turistična ladjica na Ljubljanici, 2006.
Foto: arhiv društva

Za dobre rezultate je potrebnih več dejavnikov, med drugim tudi redna udeležba na vajah. Kako potekajo, kje se dobivate?

Dobivamo se v Metliki, kjer imamo za to namenjen prostor. Vaje imamo enkrat na teden po dve uri. Pred nastopi pa se zberemo tudi za kakšen podaljšan vikend ali organiziramo intenzivne vaje. Glede redne udeležbe – za zborovodjo ni nikoli dovolj dobra (smeh). Najbolje bi bilo, da bi bili na vsaki vaji vsi. Križcev in minusov pa kljub temu ne delamo …

Kje, kdaj in ob kakšnih priložnostih nastopate? Ste v tesnem sodelovanju z Metliško folklorno skupino Ivan Navratil?

Kadar nas tamburaši povabijo k sodelovanju, z veseljem pristopimo ali obratno, seveda. Nekatere članice VS Lan smo tudi članice folklorne skupine. Težko rečemo, da smo v tesnem sodelovanju, saj nastopamo skupaj enkrat na tri do pet let, kadar pa sodelujemo, se imamo vedno lepo in koncert lepo uspe.

Aj, zelena je … Koncert VS Lan in tamburaškega orkestra Dobreč Dragatuš. Ljubljana, Cankarjev dom, 2006.
Foto: Matija Brumen

 

Nastop na koncertu Dobro za oba v sklopu 45. Jurjevanja v Beli krajini z Nušo Derenda, združenima simfoničnima orkestroma RTV Slovenija in Zagrebške filharmonije ter Godbo na pihala Črnomelj. Črnomelj, 2008.
Foto: Rudi Vlašič

Program, ki ga izvajate, je raznolik in različnih težavnostnih stopenj. Poleg belokranjskih izvirnih ljudskih pesmi pojete tudi druge slovenske ljudske in umetne pesmi ter glasbo različnih umetnostnih obdobij – od srednjeveškega korala do renesančne polifonije, črnskih duhovnih in skladbe 20. stoletja. V katerem obdobju ste bolj doma? Rade dodate na repertoar dela sodobnih slovenskih skladateljev?

Priredbe ljudskih belokranjskih pesmi nam najbolje zazvenijo. Pevke pa pokažejo zanimanje tudi za težja dela, saj nam vsak uspešno izpeljan koncert daje še dodatno potrditev, da smo sposobne odpeti tudi težje delo. Glede obdobja se ne moremo opredeliti, saj z veseljem zapojemo skladbe vseh obdobij. Koncertni program je vedno premišljen, vedno se vprašamo, kdo je naša publika.

Festival Aleksandar Makedonski, Ohrid 2010.
Foto: arhiv društva

Na Sozvočenjih 2014 v Brestanici smo dobile nagrado, ki smo jo lahko unovčile za nakup not oz. zgoščenk. Po razmisleku je Mateja (op. a. zborovodkinja) prišla na idejo, da bi denar izkoristile in dale napisati skladbo za VS Lan. Maja Kovač, dijakinja, mlada pesnica, je na povabilo z veseljem pristopila k sodelovanju in prispevala tri pesmi. Najprej smo poprosili mladega skladatelja Tineta Beca. Kmalu pa je nastala zamisel, da naredimo ciklus, ki bi ga lahko odpele na naslednjih Sozvočenjih. Tako smo poiskale še dva mlada skladatelja, Mateja Kastelica in Patricka Quaggiata, ki sta ravno tako napisala skladbo na Majino besedilo. Projekt smo z naslovom Ustvarjalnost mladosti predstavile na Sozvočenjih leta 2016, za slednjega pa smo ponovno prejele kar nekaj nagrad in priznanj, za kar smo neizmerno hvaležne.

Za razvijanje pravilne vokalne tehnike in interpretacije enkrat na leto priprave delijo s priznanim zborovodjo, predlani je bil to Sebastjan Vrhovnik. Podzemelj 2016.
Foto: arhiv društva

Leta 2002 ste posnele prvo zgoščenko z naslovom Spazila sem Janka, na kateri ste predstavile belokranjsko ljudsko glasbeno izročilo v izvirni obliki in obdelavah slovenskih skladateljev. Se bo zgoščenki pridružila še kakšna?

Pred par leti smo pričele s snemanjem Izštevank avtorja Boža Račiča, glasbo zanje pa je napisal Karol Pahor. Pesmarica tridesetih belokranjskih izštevank, enoglasje in klavir. Polovico smo jih že uspešno posnele na Radiu Slovenija. Zgoščenka je še v nastajanju, saj bi potrebovale še nekaj skladb, da bi bilo dovolj minutaže. Pevke si želimo, da bi bila zgoščenka tematsko usklajena, zato potrebujemo še nekaj časa, da izberemo primerno gradivo.

Redno se udeležujete regijskih tekmovanj odraslih pevskih zborov ter tematskih koncertov Sozvočenja, kjer dosegate vidne uspehe, nagrade in pohvale. Razmišljate tudi o nastopu na državnem ali mednarodnem tekmovanju?

Razmišljamo, vendar se zaenkrat še nismo odločile …

Celovečerni koncert ob 25-letnici društva Mlade noči za vsake oči. Metlika, 2015
Foto: Mirjam Bezek Jakše

Če bi se s čim pohvalile, kaj bi rekle?

To, da smo toliko let skupaj, je že velika pohvala.

Vemo, da se v pevskih zasedbah spletajo prijateljstva, skupni interesi, pa seveda tudi zanimive prigode. Bi katero delile z nami?

Uuu, Cankarjev dom, Kreslin in Schengenfest! Na povabilo Cankarjevega doma smo nastopile v sodelovanju s tamburaškim orkestrom KUD Dobreč v Linhartovi dvorani, bila je razprodana. To je bila super izkušnja in odličen koncert.

Na Preloki smo se udeležile dobrodelnega koncerta, na katerega je bil povabljen tudi Kreslin. Dogovorjeno je bilo, da Lanovke zapojemo z njim dve pesmi in vestno smo ju zvadile. Na odru pa se je zgodila »kemija« med nami in Kreslinom. Na njegovo željo smo morale odpeti še dodatne skladbe, za katere sploh nismo vedele, da jih znamo (smeh). Kreslin je bil tako navdušen, da nas je že isto leto povabil še na Schengenfest.

Želim vam še veliko odličnih koncertov in skupnih dogodivščin!

 

Vlada Kreslina so obdale male boginje. Schengenfest, 2011.
Foto Borut Petric

 

S premierno izvedbo Pridi, Kar naenkrat in Kar je ostalo na Sozvočenjih 2016 v Brežicah. Foto: JSKD