* Zapisani povzetki radijskih prispevkov na programu ARS nastajajo v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija. Oddajo 22. 7. 2021 je pripravila urednica Anamarija Štukelj Cusma. Celotnim festivalskim poročilom lahko prisluhnete na https://ars.rtvslo.si/europa-cantat-2021/ vsak dan zjutraj ob 7.20 po Drugi jutranji kroniki in popoldne ob 16.00 v oddaji Svet kulture po Dogodkih in odmevih, oddaje pa so dostopne tudi v spletnem arhivu, kjer je objavljen spored vseh dnevnih radijskih oddaj.
Ljubljana, 22. julija 2021: EUROPA CANTAT LJUBLJANA 2021, 6. DAN
Ljubljana in Slovenija odzvanjata v duhu najbolj raznovrstne in kakovostne zborovske glasbe. Kljub vsem težavam, ki so jih s pripravami festivala Europa Cantat imeli organizatorji, je šestdnevni program delavnic, koncertov in projektov v Ljubljano prinesel svežino glasbenega povezovanja, mladostno razigranost in veselje ob dogodkih, izvedenih v živo. Festival danes zapira svoja vrata. Po mnenju Urške Bittner Pipan, vodje tega ogromnega projekta, organizacijska ekipa »bolj zadovoljna ne bi mogla biti«, slovenski zbori pa bodo po njem »peli z večjo samozavestjo in bolj raznoliko«. Prav to se je izkazalo že včeraj s tremi koncerti v Cankarjevem domu.
Dekleta Dekliškega pevskega zbora sv. Stanislava so pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič včeraj nagovorila s programom slovenskih ljudskih in avtorskih pesmi ter nekaterimi najbolj reprezentativnimi deli iz svetovne zborovske zakladnice. Poslušalce so še posebej pritegnile skladbe, pri katerih so pevke izvajale tudi premišljeno zasnovano koreografijo Tanje Pečenko, pri tem so bile tudi izjemno tonsko čiste in večkrat je njihovo petje spominjalo na petje angelov.
Naš profesionalni Zbor Slovenske filharmonije, ki letos praznuje 30-letnico delovanja, je v prvem delu koncerta pod vodstvom pri nas že dobro poznanega Garyja Gradna izvajal slogovno raznolika dela sodobnih švedskih avtorjev. V drugem delu je zvenela glasba z mediteranskim in latinskoameriškim temperamentom, dirigiral pa je Josep Vila i Casañas.
Sledil je koncert EuroChoira, edinstvenega zborovskega sestava, ki ga vsako leto v drugi evropski državi organizira Evropska zborovska zveza. Od leta 1982 ponuja priložnost mladim pevcem, da pod vodstvom dveh dirigentov osem dni vadijo zahteven program, izboljšajo svoje glasovne sposobnosti in predstavijo rezultate svojega dela na koncertih. Včeraj je pod vodstvom dirigentov Bernie Sherlock in Yuvala Weinberga predstavil vznemirljiv program, katerega vezna nit je bila beseda »magic«, čarobnost, začaranost. Z glasbo čarobnih in čarovniško obarvanih skladb se je zdelo, da so res priklicali magične in domišljijske svetove. Iz začetne rahle melanholije se je vzdušje kmalu spremenilo v vedro, na koncu pa že v zares veselo in optimistično.
Na zadnjem festivalskem dnevu lahko prisluhnemo še dvema koncertoma. Prvi koncert s slovensko noto bo potekal v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob 17.00 in ga bosta oblikovala Komorni zbor Megaron ter Komorni zbor KGBL z zborovodjema Damijanom Močnikom in Ambrožem Čopijem. Drugega ob 21.00 na Kongresnem trgu pripravljajo posebni gostje, zvezde »brivskih« napevov Ringmasters.
Kvadrat med ustvarjalci in poustvarjalci
Ambrož Čopi na festivalu sodeluje tudi kot predavatelj in sodelavec pri projektu združenih nacionalnih mladinskih zborov. Z nami je delil svoje vtise o poteku festivala in kako se je Slovenija predstavila na njem.
»Vsekakor so za nami težki časi, zato vse spoštovanje in zahvala organizatorjem – vemo, da je bilo kar nekaj različnih scenarijev festivala v mislih, vendar smo prišli do oblike, za katero lahko rečemo, da je Europa Cantat z vso širino dogajanja, raznolikostjo ponudbe, čeprav tudi na virtualen način, vsebin, ki jih ponavadi festival ponuja v živo. Imamo nekaj čudovitih koncertov za seboj, tudi Slovenija se je in se še bo s svojo literaturo in poustvarjalnostjo lepo pokazala v svetu.«
Prvi festivalski dan je vodil raziskovalni atelje, predstavljal mlade slovenske skladatelje in kako pišejo za zbor. »Mislim, da smo naredili lepo spiralo, ker je soudeležba vseh akterjev pomembna za dvig zborovskega gibanja na Slovenskem. Sami zbori in zborovodje tega ne bi zmogli. Vemo, da se je skozi stoletja glasba razvijala v sodelovanju med ustvarjalcem in poustvarjalcem. Tako da moramo skrbeti – in skrbimo – za mlado generacijo skladateljev, ki so tako kot pevci in dirigenti skupaj z zbori zelo soudeleženi. Nimamo se česa bati za novo literaturo. Imamo čudovite skladatelje, prepoznani in izvajani so v svetu. Govoril sem o trikotniku, ampak tisti, ki da zagona, da glasba potuje v svet in se tam izvaja, je založnik. Tako nastane kvadrat. Brez založbe Astrum to ne bi bilo mogoče.«
»Ohranimo, kar smo se naučili, hkrati pa prirejajmo koncerte v živo«
O izvedbi letošnjega festivala in njenih prednostih Čopi razmišlja: »Gledanost in doseg sta večja. Podobno bi lahko razmišljali o koncertih prek streaminga. Ampak na koncu je osebni kontakt, osebno doživetje tisto pravo. Ohranimo to, kar smo se naučili, hkrati pa prirejajmo koncerte v živo, ker energija, prisotnost, dojemanje glasbe je tisto, ki te navdihuje, spodbudi, da nadaljuješ in ustvarjaš presežke. Podobno bi lahko rekli: Imamo CD, zato nam ni treba hoditi na koncerte.«
Program četrtkovega popoldanskega koncerta Prisluhni Sloveniji pa je prav tako prikrojila epidemija: »Najprej smo bili h koncertu povabljeni zbor Megaron, ki bi predstavil romantiko, Komorni zbor Akademije za glasbo renesančno glasbo, 20. stoletje APZ Maribor in Komorni zbor KGBL sodobna dela mladih slovenskih skladateljev. Zaradi razmer in oteženih možnosti delovanja pred aprilom sta v promocijo naše glasbe vpeta le dva zbora: Megaron bo povečini predstavil glasbo romantičnega obdobja, Komorni zbor KGBL pa dela iz 20. stoletja in najnovejša slovenska dela, nekatera nastala tudi v pandemskem času. Izvedli bomo dela Uroša Kreka in Lojzeta Lebiča, starost prejšnjega stoletja, ter novosti Andreja Makorja, Tadeje Vulc, Črta Sojarja Voglarja, Mateja Kastelica, Tineta Beca, prvič pa predstavljamo tudi novo skladateljsko ime za vokalno glasbo. To je Klara Mlakar, 22-letna študentka, ki je napisala skladbo na pravoslavno besedilo Izhe Kheruvimi.«
Kakšen je občutek za skladatelja, ko ve, da njegova glasba živi, ker zborovodje posegajo po njegovih skladbah in jih mladi pevci prepevajo? »Vesel in ponosen sem. Dekliški zbor sv. Stanislava, s katerim sodelujem že vrsto let, je izbral mojo prvo skladbo za ženski zbor, ki sem jo napisal pri 21 letih. Vesel sem, da so moji prvenci še vedno redni obiskovalci koncertnih odrov. Za skladatelja je velika čast in veselje, da se na tako velikem festivalu pojavi njegovo delo. Sam pa na spored svojih del nisem dajal, saj menim, da moram ponuditi pomoč in svoje zmožnosti mladi generaciji.«
Za konec – nabrito in »po brivsko«
Enotedensko dogajanje bo sklenil švedski kvartet Ringmasters. Vsi štirje člani izhajajo iz bogate švedske pevske tradicije. Le leto in pol po ustanovitvi so v Nashvillu osvojili prvo nagrado na tekmovanju študentskih kvartetov. V letu 2012 so postali najboljši t. i. barbershop kvartet na svetu. Vse od takrat gostujejo doma in tujini ter navdušujejo občinstvo.
Festival Europa Cantat je tako v Ljubljani združil pevce iz vse Evrope, jih povezal v skupnem petju, vsem zborovskim navdušencem pa predstavil vso raznolikost in barvitost zborovskega sveta ter poskrbel za zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Čeprav se festival izteka, bodo pozitivni vtisi, ki jih je ustvaril, gotovo še dolgo odmevali.
_____________________
* Zapisani povzetki radijskih prispevkov na programu ARS nastajajo v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija. Oddajo 22. 7. 2021 je pripravila urednica Anamarija Štukelj Cusma. Celotnim festivalskim poročilom lahko prisluhnete na https://ars.rtvslo.si/europa-cantat-2021/ vsak dan zjutraj ob 7.20 po Drugi jutranji kroniki in popoldne ob 16.00 v oddaji Svet kulture po Dogodkih in odmevih, oddaje pa so dostopne tudi v spletnem arhivu, kjer je objavljen spored vseh dnevnih radijskih oddaj.
