V torek 8. marca 2022 nas je zapustil najstarejši slovenski skladatelj, profesor, predavatelj, urednik, pisec in mislec Jakob Jež (23. november 1928 – 8. marec 2022). Bil je človek pronicljivega in ustvarjalnega duha. Svojo službeno pot v Ljubljani je začel na nižji glasbeni šoli v Spodnji Šiški, kasneje na Srednji glasbeni in baletni šoli, nato je poučeval na Pedagoški akademiji (današnji Pedagoški fakulteti) kjer je kot docent za predmet oblikoslovje dočakal upokojitev. Kot diplomirani muzikolog je v slovensko glasbeno zakladnico največ prispeval kot skladatelj. Napisal je šest kantat (Do fraig Amors, Brižinski spomeniki …), mnogo samospevov in komornih ter klavirskih del. Največji del svojega opusa pa je posvetil zborom, posebno skladbe za mladino. Le-te so objavljene v reviji Grlica ter zbirkah Pojem plešem, Pojem igram in Pojem spremljam. Raziskoval in revidiral je tudi glasbeno zapuščino Marija Kogoja (samospevi, klavirske skladbe), kar je vplivalo na njegov slog pisanja v opusu za mladino.
S svojim znanjem je dolga leta urejal reviji Grlica in Naši zbori. Je tudi prejemnik visokih priznanj: Prešernove nagrade, zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Gallusove in Trubarjeve plakete ZKOS/JSKD, Kozinove nagrade Društva slovenskih skladateljev (DSS) ter velikega števila nagrad Jugoslovanske radiotelevizije za posamezne skladbe. Vse življenje si je prizadeval za izboljšanje in posodabljanje glasbene vzgoje na izobraževalnih ustanovah in v osnovnem šolstvu.
Njegovo plodno in ustvarjalno življenje in delo nam bosta vsem ostala za zgled.
______________
* S skladateljem Jakobom Ježem smo ob njegovi 90-letnici leta 2018 v reviji Naši zbori pripravili tudi daljši intervju (avtorica: Veronika Brvar). Preberete ga lahko tukaj:
