Poldrugi mesec ukrepov za zajezitev novega koronavirusa je že. Nekaj najstrožjih smo se znebili, prihajajo nove sprostitve, ki zagotavljajo nemoteno delo gradbincem, čistejše in tehnično neoporečne jeklene konjičke, gibanje med občinami, na nove frizure in kozmetiko bo treba še malo počakati, šolarji in pevci se za enkrat še vedno lahko družijo le na socialnih omrežjih in na platformah, kot so Zoom, Skype in še katerih. Kaj se pevsko dogaja v tem času članicam Dekliškega zbora Akademije za glasbo v Ljubljani, pevkam in pevcem Mešanega mladinskega zbora Emil Komel Gorica, članom Komornega zbora Ave Ljubljana in Komornega zbora Kor iz Markovcev ter pevkam Dekliške vokalne skupine Cantabile iz Rogaške Slatine, smo povprašali Marka Vatovca, Davida Bandlja, Gregorja Klančiča, Daniela Tementa in Andrejo Došler, ki so nam zaupali še nekatere podrobnosti iz svojih »logov in gajev«.
Marko Vatovec, dekan ljubljanske Akademije za glasbo in redni profesor na tej visokošolski glasbeni ustanovi zatrjuje, da delo na Akademiji poteka v skladu z možnostmi in priporočili vlade, osemdeset odstotkov pouka se odvija na daljavo, glasbenoteoretski predmeti, ostali pedagoški predmeti in individualni pouk instrumentov potekajo prek aplikacije Zoom, zatakne pa se pri predmetih, ki vključujejo ansambelsko delo, komorni igri, orkestrih in seveda zborih. »Glede na to, da orkestri in zbori delajo projektno,« pove prof. Vatovec, »lahko ugotovim, da so nekateri od teh večji del predvidenih načrtov že izpolnili, z nekaterimi pa projektov, žal, ne bomo mogli dokončati v celoti. Doslej namreč še nismo našli aplikacije, ki bi omogočala sočasno skupno igranje ali prepevanje na zadovoljivi ravni. Na AG sicer sodelujemo pri mednarodnem projektu SWING, ki vključuje prav to, delo na daljavo. Vezan je na internetno povezavo Low Latency, ki zaradi zelo nizkih zamud pri prenosu podatkov omogoča, da se glasba odvija na več koncih hkrati, tako smo že pred časom izvedli npr. Mozartov klavirski koncert s solistom v Ljubljani in orkestrom v Trstu. Za to pa je potrebna res dobra internetna povezava, ozvočenje, primerni mikrofoni itd. Naše običajne domače razmere žal niso takšne.«
Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je nastal pred desetimi leti po bolonjski prenovi študijskih programov na ljubljanski AG. V zboru prepevajo študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, dirigiranje in sakralno glasbo. Že od nastanka vodi ta zbor prof. Marko Vatovec. Sestav je poleg koncertne aktivnosti namenjen praktičnemu delu študentov omenjenih smeri, hkrati pa pripomore k spoznavanju ter izvajanju kakovostne zborovske literature vseh slogovnih obdobij, tako domačih kot tujih avtorjev. Spričo svoje kakovosti pogosto sodeluje kot demonstracijski zbor na tekmovanjih in seminarjih za zborovodje. Letošnjo pomlad naj bi z dekleti nastopil mladi zagrebški dirigent Marko Skorin, zmagovalec tekmovanja Aegis Carminis v Kopru; to je eden tistih dogodkov, ki bo lahko uresničil šele v naslednji sezoni. Dirigent Marko Vatovec se je letos prvič odločil zbor popeljati na oder Unionske dvorane v Mariboru. »Na Naši pesmi naj bi se predstavili z deli Gallusa, Holsta, Nane Forte in mladega slovenskega skladatelja Matica Romiha. Program smo že pred razglasitvijo pandemije kar dobro osvojili. Trenutno vaj nimamo. Dekleta so dobila nekaj nalog, kako se bodo zadeve razpletle, pa ne vemo. Smo zbor, katerega delo je vezano na študijsko leto, kar pomeni, da se vsako jesen zasedba dodobra zamenja. Obstaja sicer nekaj vzvodov, s katerimi bi lahko ohranili dobršen del zasedbe, kaj pa se bo dejansko zgodilo, je pa težko reči. Te dni smo imeli na JSKD sestanek v zvezi z novimi termini tekmovanj Zvok mojih rok in Naša pesem in prišli do zaključka, da je treba imeti v teh časih mentaliteto surfarjev, se ravnati po tem, kakšni valovi prihajajo, in se na podlagi tega odločati, kako se bomo povzpeli na desko, hkrati pa upati, da se bomo na njej tudi obdržali.«
»Za zborovstvo niso lepi časi,« ugotavlja David Bandelj, zborovodja z goriškega v zamejstvu, »ta socialna distanca nas omejuje, da ne moremo imeti vaj, skupne vaje pa so za zbor bistvene.« Mešani mladinski zbor Emil Komel združuje mlade iz Gorice in okolice, od Brd do Krasa, Devina, Ogleja in Slovenije. Predstavlja najstarejšo skupino v okviru zborovskega pedagoškega procesa na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, v katerem se je zborovska piramida z leti občutno razširila in šteje danes približno osemdeset otrok in mladih od 6. do 22. leta starosti kot otroški, mladinski in mešani mladinski zbor. David Bandelj vodi najstarejšo skupino, s katero nastopa v Gorici in okolici, udeležuje pa se tudi različnih nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Fantje in dekleta so najbolj ponosni na prvo mesto, ki so ga dosegli na nacionalnem tekmovanju v Arezzu leta 2018, ter na eno prvo in eno drugo nagrado na prestižnem mednarodnem tekmovanju Guidoneum prav tako v Arezzu lansko leto. Letos se nameravajo prvič predstaviti tudi v Unionski dvorani v Mariboru na slovenskem nacionalnem tekmovanju Naša pesem.
O trenutnih aktivnostih zbora je David Bandelj povedal naslednje: »Srečujemo se na platformi Zoom, tako kot številni drugi zbori. Ni idealna, je pa kljub vsemu koristna, saj nam omogoča vsaj alternativne načine vadenja, ki v nekem normalnem času nekako ne pridejo na vrsto. Veliko se posvečamo analizi skladb, bodisi posameznih linij ali celotne partiture. Odločil sem se, da bom – če bo to le mogoče – poskrbel tudi za srečanja z zunanjimi sodelavci oz. gosti. Tako se nam je po Zoomu oglasil skladatelj in dirigent Lorenzo Donati, z njim smo se pogovarjali o njegovi skladbi, ki jo pravkar študiramo, kar je bilo zelo poučno, saj nam je razložil, kako si predstavlja izvedbo tega dela. Sicer pa študira vsak sam doma, se posname in mi pošlje posnetek, ki ga potem z njimi komentiram. Zelo so iznajdljivi, za rojstni dan so mi pripravili pravo spletno presenečenje.
Zdaj je priložnost, da urejamo našo spletno stran in socialna omrežja. Morda se bomo lotili urejanja starih posnetkov, v upanju, da zaživi kanal YouTube. Pevci so se sami domislili simpatičnega projekta, ki so ga poimenovali PonedeljKomel in PetKomel, ki ob ponedeljkih in petkih vključuje kratko predstavitev enega od pevcev na Facebooku. Dela je na pretek, kar najbolj pogrešamo, pa je skupno petje; to je tisto, kar nas karakterizira. Sam se posvečam predvsem študiju partitur, starih in novih. Gledam naše posnetke, odkrivam svoje šibke točke in odvečne gibe ter jih poskušam oklestiti, skratka: dano situacijo poskušam izkoristiti na najboljši možen način.
Lahko rečem, da nam je šla skorajda vsa sezona po zlu, dogodke bomo poskušali premakniti v naslednjo sezono. S Stojanom Kuretom smo kot sodelujoči zbor zastavili zborovodsko šolo, ki se je uspela realizirati le delno, odpadlo nam je gostovanje v Trentu, odpadli bodo poletni koncerti v Lignanu, upamo, da jih bo mogoče prenesti v naslednjo sezono. Na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel trenutno vodim tudi otroški zbor, nadomeščam Damijano Čevdek Jug. Tudi z njimi delam na daljavo. Delamo seveda preprosteje kot s starejšo skupino, saj so otročki stari od 6 do 9 let. Po Zoomu jim igram skladbe na klavir, moji dve hčerki pa mi pri tem pomagata tako, da pojeta zraven. Pridni so, delajo, tako ostajamo v stiku tudi mi.«
Tudi Komorni zbor Ave iz Ljubljane je bil to pomlad oropan več koncertnih dogodkov in vznemirljivega tekmovanja Naša pesem. Zbor je v svoji 35-letni zgodovini osvojil številne domače in tuje lovorike, to je pevce na nek način držalo v pogonu, že več zadnjih let pa se niso udeležili nobenega državnega ali mednarodnega tekmovanja. Letos so se s svojim novim dirigentom Gregorjem Klančičem odločili, da vendarle spet poskusijo. »Ave je tudi pod prejšnjima dirigentoma dobro delal, o tem ni nobenega dvoma,« pojasnjuje Klančič, »menim pa, da odsotnost od tekmovanj ne deluje dobro na pevce, tekmovanja so neke vrste izziv, gotovo so potrebna za dobro delovanje zbora.«
Trenutno Ave ne vadi. Gregor Klančič pravi, da je že takoj opustil misel na to, da bi vadili po Zoomu, ker to preprosto ne deluje. Vsi pevci imajo note doma in lahko vadijo samostojno, če ima kateri od njih kakršne koli težave, je pripravljen takoj pomagati, a le vsakemu posebej, »eden na eden«, kot pravi. Trenutno pripravljajo na ta način svoj koncert, posvečen Hugu Wolfu, letos namreč mineva 160 let od njegovega rojstva. »Celoten koncert bomo posvetili temu nemškemu skladatelju, na katerega smo tudi Slovenci lahko ponosni, saj se je rodil na naših tleh. Poleg njegovih zborovskih del bomo izvajali tudi nekatere samospeve v odličnih zborovskih priredbah. Ker gre v teh delih za težko tematiko, o minljivosti in odhajanju, sem se namenil ta program predstaviti v za to vsebino najprikladnejšem mesecu novembru. To nam verjetno ne bo uspelo, najverjetneje ga bomo realizirali z nekajmesečno zamudo. Veliko laže bo realizirati naš drugi načrt, obuditev programa, ki smo ga naštudirali za 35-letnico zbora in ga nismo uspeli predstaviti na več koncih Slovenije.«
Na vprašanje, kaj sicer počne v tem koronačasu, pa je Gregor Klančič povedal: »Glede na to, da sem kot »regens chori« in organist ljubljanske stolnice trenutno brez dela, sem se odločil pomagati ljudem v stiski. Iskal sem primerne možnosti pri Karitas, na Rdečem križu, na civilni zaščiti in navsezadnje našel delo na Slovenski filantropiji. Vsak dan vstanem že pred peto uro in prevažam medicinsko osebje v dva ljubljanska domova za starejše občane. Vozim jih v službo in popoldne iz službe domov. Tako izpolnjujem svoje človekoljubno poslanstvo.«
Komorni zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana
Na Zoomu se vsak četrtek dobiva tudi Komorni zbor Kor iz Markovcev.»Še vedno s kolegom iščeva po spletu primerno platformo, ki bi nam zagotovila boljše delo,« pove zborovodja Daniel Tement. »Uveljavljene konferenčne rešitve nama niso všeč, bolj naju prepričajo profesionalne studijske rešitve. Tam ni zakasnitev, ki predstavljajo največji problem pri vajah s celo zasedbo. Vsekakor zelo pogrešamo predvsem druženja, saj smo vsi pevci tudi zelo dobri prijatelji. Komorni zbor Kor je 18-članska zasedba, nekateri pevci študirajo v Ljubljani, zato imamo običajno vaje ob petkih ali sobotah, ko se študentje vrnejo domov. Če kdaj ostanejo v Ljubljani, imajo vaje kar tam, vodi pa jih pevka, ki študira na Akademiji za glasbo. Na splošno z osvajanjem materije nimamo težav, večina je izkušenih pevcev, ki v zboru pojejo že dalj časa.«
Komorni zbor Kor deluje v okviru KUD KulTura s sedežem v Markovcih. Združuje pevske navdušence širšega ptujskega in ormoškega okolja. Njegovo delovanje obsega več področij: udeleževanje na zborovskih tekmovanjih, izvedbo vsebinsko zaokroženih koncertov ter sodelovanja na najrazličnejših prireditvah. Zbor je na tekmovanjih doma in v tujini zbral že nekaj lepih dosežkov, na državnem tekmovanja Naša pesem pa se letos predstavlja tretjič.
»Letos smo imeli veliko načrtov, kar dva velika vokalno-instrumentalna projekta smo nameravali izvesti po Naši pesmi, v maju projekt BalkanTura z orkestrom in solisti, v jeseni pa moj avtorski projekt, saj sem sam tudi skladatelj in večkrat napišem kaj za svoje pevce. Tokrat sem si zamislil celoten koncert svojih del. Poleg Naše pesmi smo imeli v mislih še eno mednarodno tekmovanje, in sicer tekmovanje Franz Schubert na Dunaju, ki pa je, žal, napovedano za november, tako kot Naša pesem. Izbrali bomo seveda Našo pesem.«
Komorni zbor Cantabile iz Rogaške Slatine je eden od 49 zborov, sprejetih na pred nedavnim odpovedano državno tekmovanje otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi. Je mlada dekliška zasedba nekdanjih pevk mladinskega zbora tamkajšnje glasbene šole, ki je uspela v pičlih dveh letih, kar obstaja, osvojiti lepo število odličnih nagrad in priznanj. Kako tudi ne, saj so pevke že v mladinski zborovski zasedbi veliko tekmovale in osvajale občinstvo in žirijo.
»Te dni se pri nas prav vsi zelo držimo samoizolacije,«poudarja zborovodkinja Andreja Došler, »prihajamo namreč iz krajev, kjer je veliko obolelih z novim koronavirusom. Pevke so zaenkrat vse zdrave, so pa bolni nekateri njihovi domači. Vaj zdaj nimamo, tudi ne vadimo prek nobene aplikacije. Pevke imajo posnetke skladb, delajo tudi po posnetkih z naših prejšnjih tekmovanj in posnetkih nekaterih drugih zborov, ki jih najdejo na YouTubu. Seveda pa smo stalno v kontaktih preko SMS-sporočil, da vemo, kako smo.«
Poleg tekmovanja v Zagorju so imela dekleta letos še druge načrte. Septembra so se nameravale podati tudi v tujino, na mednarodno tekmovanje v daljno Jurmalo v Latviji, zato so se še bolj zavzeto pripravljale. »V začetku marca smo izpopolnjevale vokalno tehniko in program z Moniko Fele, načrtovale smo tudi zborovsko delavnico z Ambrožem Čopijem, na kateri bi tako dekleta kot tudi mladinski zbor sodelovala kot demonstracijska zbora, a je žal odpadla. Tekmovanje v Jurmali je prestavljeno na november, zato ostaja še nekaj upanja, da bomo lahko odpotovale. Načrtovale smo snemanje nekaterih novitet Andreja Makorja, Tineta Beca in Marijana Doviča, a ga nismo uspele izpeljati. Z mladinskim zborom sem imela v načrtu zanimivo mednarodno tekmovanje Slovakia Cantat, z otroškim pa gostovanje v Podjuni. Kljub temu da so vsi ti dogodki odpadli, pridno vadimo vsi, tako, kot smo navajeni, z upevalnimi vajami, analizo skladb, petjem s klavirsko spremljavo, pazimo na intonacijo, dikcijo, zvok …, seveda pa je treba za to, da vse poteka tako, kot je treba, vložiti precej več truda.« Delo na daljavo pa nikakor ne more nadomestiti tistih pristnih občutij, ko te pesem ponese v višave, »… kjer v sijočih očeh pevcev opaziš veselje in srečo. Zelo pogrešam skupno muziciranje z vsemi svojimi pevci, tako z otroškim in mladinskim zborom Glasbene šole Rogaška Slatina kot tudi z dekliško zborovsko zasedbo Cantabile.«
