Foto: Sandi Glinšek (vir: Facebook stran Podpora Alojzu Uranu)
Alojz Uran se je rodil leta 1945 v Spodnjih Gameljnah, končal je Gimnazijo Bežigrad in Teološko fakulteto v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1970. Najprej je bil kaplan v ljubljanski stolnici, nato v letih 1973–1977 na študiju v Rimu, kjer je dosegel magistrski naziv, po vrnitvi v Slovenijo pa je bil rektor malega semenišča in dolgoletni župnik v Šentvidu nad Ljubljano. Leta 1993 ga je v vatikanski Baziliki sv. Petra papež Janez Pavel II. posvetil v škofa, v letih 1993–2004 je bil ljubljanski pomožni škof, v letih 2004–2009 pa ljubljanski nadškof – metropolit. Leta 2005 je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Ob različnih cerkvenih službah je bil znan tudi kot izjemen pevec tenorist, tako v zborih kot solist, in spodbujevalec cerkvene glasbe. Ob smrti nadškofa Alojza Urana so spregovorili njegovi glasbeni sodelavci in prijatelji: zborovodje Olga Jama, Tomaž Tozon in dr. Mirko Cuderman, pianistka Nataša Valant, glasbena urednica Jasna Nemec Novak, skladatelj Maks Strmčnik in pevski kolega Martin Klanjšek. V arhivu Televizije Slovenija pa smo poiskali tudi Uranove spomine na sodelovanje pri zboru Consortium musicum Ljubljana.
Neobetavni pevski začetki v otroštvu
Zanimanje za glasbo je Lojze, tako so ga klicali vsi bližnji še v odrasli dobi, pokazal že v otroštvu, čeprav njegova starša nista bila pevca in je na koru pela le ena od njegovih dveh sester. Nadškofova sestrična Olga Jama, ki je vodila pevske zbore v domači župniji Šmartno pod Šmarno goro ter nato v Šentvidu in Podutiku, pripoveduje: »Doma smo imeli klavir in mali Lojze, star pet let, je hodil igrat na tipke. Enkrat sem v domači cerkvi igrala na orgle in se je Lojze izmuznil očetu, prišel na kor in pritisnil na pedala. Nastal je kraval in sem ga napodila – dol!« Jamova je v Šmartnem ustanovila otroški zbor in Uranovi mami je bilo to zelo všeč, zato je tudi Lojze začel hoditi na vaje. »Sprva je kar govoril, in ne pel,« pravi in nadaljuje s spomini na njegove pevske začetke: »Fant ni imel posluha, ampak naj bo zraven, saj ne bo škode in še njegova mama si je to zelo želela. Tako se je spontano razvijal in on je vedno rekel, da sem ga jaz naučila peti, ampak je s svojo vztrajnostjo in ljubeznijo do petja to sam dosegel, glasba ga je neizmerno navduševala!« Jamova je nato ustanovila triglasni mladinski zbor in za njim mešani mladinski zbor, kjer je Lojze že pel solistične točke. Ko je kot bogoslovec za praznike prišel v domačo cerkev, ni bil pri oltarju, ampak je vedno šel na pevski kor. V semenišču je Uran začel svojo, lahko bi rekli kar profesionalno, pevsko kariero, saj je pel tenor kot zborist in solist pri različnih pevskih zasedbah, med njimi v zboru Ljubljanskega bogoslovnega semenišča, Ekumenskem oktetu, Akademskem pevskem zboru sv. Cecilije in zboru Consortium musicum Ljubljana.
Družina Uran
Vir: Facebook stran Podpora Alojzu Uranu
Solist na koncertnih odrih in cerkvenih korih
Tomaž Tozon je Akademski pevski zbor sv. Cecilije ustanovil leta 1966 pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani in Alojz Uran je pel v tej prvi zasedbi, še kot semeniščnik. Tozon se začetkov zbora, pogovorno imenovanega kar »Cilka«, spominja: »Ker je primanjkovalo moških glasov, sem šel do gospoda nadškofa Pogačnika in prosil za sodelovanje bogoslovcev pri zboru, moj argument je bil, da bi se na takšen način fantje pevsko oblikovali. Nadškof je dovolil in v zboru je prepevala vrsta kasnejših duhovnikov, celo trije škofje, ob Uranu še Andrej Glavan in Jurij Bizjak. Že v teh mladih letih je Uran veljal za blestečega tenorista, sprejemal sem ga kot enega naših vodilnih zborovskih tenorjev.« Tozon pravi, da je bilo njuno zadnje druženje »ob spominski maši ob moji osemdesetletnici pred nekaj leti. Zame je bilo to res presenečenje, saj nisem vedel, da bo Uran vodil cerkveno slovesnost v Župnijski cerkvi sv. Jurija v Stari Loki, na praznovanju po maši pa je nato še razveseljeval družbo z dobro voljo in prepevanjem.«
Najbolj pa je znano Uranovo sodelovanje v zboru Consortium musicum, ustanovljenem leta 1968, saj je bil v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let član zbora sedem sezon, s prekinitvijo zaradi študija v Rimu. Pod vodstvom ustanovitelja zbora, dirigenta in muzikologa dr. Mirka Cudermana, so izvedli številna vokalno-instrumentalna glasbena dela. Kot solist je Uran nastopil tudi na prvem koncertu Consortium musicum na predvečer posvetitve nove župnijske cerkve v Idriji, ko so zadnji dan aprila 1969 izvedli Haendlov oratorij Mesija. Sopranistka Marija Gorenc je pela kar dve solistični vlogi – sopran in alt, Jože Černe bas, Uran pa zahtevni in virtuozni tenorski part. Cuderman o začetkih njunega sodelovanja pripoveduje: »Uran je bil takrat zelo mlad, še bogoslovec, imel pa je odličen tenor in fantastičen naravni pevski talent, saj se ni nikoli profesionalno učil, ampak je pel, kot mu je duša dala. Bil je najmanj kompliciran pevec od vseh, s katerimi sem kdaj sodeloval. Nič mu ni bilo pretežko, nikoli mu ni bilo ne previsoko ne prenizko, bil je stoodstotno zanesljiv in ni imel nobene treme.« Consortium musicum je sodeloval pri Uranovi novi maši leta 1970, tega velikega slavja pa se spominjajo tudi zaradi veselega vzdušja po cerkvenih obredih. Uranov prijatelj Martin Klanjšek je bil njegov sopevec: »Sam sem pričel peti pri Consortium musicum leta 1977. Takrat nas je bilo tenorjev dvanajst, šest prvih in šest drugih. Na vaji za Psalm 41 in 42 Antona Lajovca, katerega solist je bil priznani operni pevec Jurij Reja, nas je tenorje moral Uroš Lajovic utišati, da solista nismo preglasili.« Za Urana pravi, da je bil dober pevski kolega: »Posedli so me poleg Lojzeta – srečnež! Kadar sem pri petju kaj ‘zamočil’, na primer pel v pavzo, me je s komolcem prijazno opomnil, če je ‘zamočil’ sam, pa sem mu opominjanje vrnil. V pavzi pa sva imela oba usta do ušes, dobro sva pazila drug na drugega!«
Zbor Consortium musicum v Slovenski filharminiji, kjer so ob desetletnici zbora leta 1978 izvedli Bachovo Veliko mašo, Uran je v zadnji vrsti četrti z leve
Foto: arhiv zbora
25 let škofovstva v domači župnijski cerkvi v Šmartnem pod Šmarno goro
Foto: Gašper Furman (vir: Facebook stran Podpora Alojzu Uranu)
Bogastvo slovenske cerkvene glasbe
Kontinuirani razvoj slovenske cerkvene zborovske glasbe, ki se danes poje pri bogoslužju, se je začel na ljubljanskem stolnem koru z Gregorjem Riharjem v drugi četrtini 19. stoletja (danes vemo, da je uporabljal in izdajal tudi skladbe starejših avtorjev). Sledili so skladatelji, ki so razvoj od teh začetkov prek ceciljanstva in romantike zapeljali v glasbeni modernizem 20. stoletja, najpomembnejši in repertoarno razširjeni pa so Andrej Vavken, Leopold Cvek, Anton Foerster, Hugolin Sattner, Stanko Premrl, Martin Železnik, Anton Jobst, Matija Tomc in Lojze Mav. Leta 1980 je Uran kot solist s Consortium musicum nastopil na koncertu slovenske cerkvene pesmi v Šmihelu, ključno pa je, da lahko tej glasbi prisluhnemo tudi na ploščah in kasetah v zbirki Musica sacra Slovenica, ki jo je zasnoval in z zborom posnel Mirko Cuderman. Zbirka je bila posneta v trnovski cerkvi v Ljubljani v letih 1968–1982, obsega pa šestnajst plošč in šest kaset z adventnimi, božičnimi, postnimi, velikonočnimi, evharističnimi in Marijinimi pesmimi. Uran je kot solist sodeloval na snemanjih kar trinajstih albumov Consortium musicum in Cuderman pravi, da je »rad sodeloval pri snemanjih plošč cerkvene glasbe, ki smo jih izdajali, in pel tenorske sole. Z Uranom sva se tudi osebno dobro razumela in bil sem mu bil hvaležen za sodelovanje, saj sta bila z Marijo Gorenčevo nepogrešljiva pri teh ploščah slovenske cerkvene glasbe.« Antologijski pesmi Mirno nam plove Petra Jereba in Mati moja, venec pletem Lojzeta Mava v Uranovi solistični izvedbi sta poznani širšemu občinstvu, saj si ju mnogo poslušalcev Radia Ognjišče izbere za glasbeno čestitko, poleg tega pa so ju predvajali v prenosu nadškofovega pogreba v ljubljanski stolnici na TV Slovenija. S Cudermanom je Uran posnel tudi albuma Vstajenje s slovenskim obredom velikonočnega vstajenja in procesije (posneto leta 1974) ter Sveta maša s slovesno odpetim slovenskim bogoslužjem (posneto leta 1980), na albuma Sveta noč pa sta z Andrejem Glavanom ob spremljavi kitare v duetu odpela izvirno verzijo Gruberjeve Svete noči (posneto leta 1969).
Posnetki Consortium musicum so izšli v veliki nakladi, celo do 50.000 izvodov, in so lepšali cerkvene praznike Slovencem v domovini, zamejstvu in po svetu, a so danes zaradi spremenjene tehnologije poslušalcem skoraj nedosegljivi. Zato je dolgoletna korepetitorka zbora Consortium musicum, Nataša Valant, spodbudila digitalizacijo plošč in kaset ter njihovo objavo na Youtube, ki naj bo tudi spomin na nadškofa Urana: »Kar nekajkrat se kot solist pojavi na njih. Pustil nam je velik pečat v slovenski sakralni glasbi, kajti Consortium musicum je v tistih težkih časih v svoji lastni režiji snemal to prelepo zborovsko sakralno dediščino.«
Alojz Uran je ob štiridesetletnici zbora Consortium musicum, leta 2008, o svojem sodelovanju pri zboru spregovoril za TV Slovenija v oddaji Obzorja duha: »Ko smo poslušali prvo ploščo, česar si včasih sploh nisi mogel predstavljati, da bi ti na plošči pel, in celo solo, kot sem ga pel za prvo božično ploščo, vem, da smo bili tako vzhičeni, da kar nismo mogli verjeti. In to je bila spet nova spodbuda, vedeli smo tudi za odmeve, ko so na koncerte, v Filharmoniji predvsem, prihajali vedno naši prijatelji in vedno smo imeli polno dvorano.« V oddaji Opus pa je ob isti priložnosti še dodal: »To so bili zelo zanimivi trenutki, v glavnem smo snemali v trnovski cerkvi v Ljubljani, in to tam od desetih zvečer se je začelo in potem skoraj celo noč, ker ni bilo prometa. In vem, da eni so tako stali pevci, da so videli skozi okno, in ko smo se ravno pripravili, da bomo nekaj posneli v miru, je nekdo rekel – avto gre! In seveda je bilo velikokrat potem prekinjeno in kar težko priti z vsem skozi. Ampak res, zame je nekaj izrednega, kako petje, ki je kvalitetno, ki te dviguje, kako tudi privlači. In da smo izredne napore čisto brezplačno vlagali v to sodelovanje pri Consortium musicum.«
Zbirka Musica sacra Slovenica zbora Consortium musicum, pri kateri je s tenorskimi soli sodeloval Alojz Uran
Foto: arhiv zbora
Na plošči Vstajenje je Uran vodil obred vstajenja in velikonočne procesije, kot je to vrsto let prepeval kot župnik v Šentvidu (velikonočna procesija leta 2019).
Foto: Župnija Ljubljana Šentvid
Uranova duhovniška in škofovska služba
Uran je nastopil službo župnika v Župniji Ljubljana Šentvid leta 1980 in ostal na tem mestu do škofovskega posvečenja leta 1993. V pastoralnem delu in življenju župnije sta imela cerkvena glasba in petje v tem obdobju izjemno pomembno, če ne že kar prvenstveno mesto. Celotno obdobje Uranovega župnikovanja v Šentvidu je bil organist skladatelj in profesor domačin Maks Strmčnik, ki je zapisal, da je »v začetku zbor vodila ga. Olga Jama, kmalu pa ga je prevzela ga. Ana Erman, ki je vnesla v praznične izvedbe, pa tudi sicer, veliko izvajalsko zahtevnih skladb. Ob vsem tem živahnem dogajanju na fari v tem obdobju je bil duša naš Lojze, ki je izjemno spodbujal umetniško rast zbora. V tem obdobju je bilo pevsko sodelovanje med oltarjem in korom navdušujoče. Vse se je pelo z izjemnim žarom in umetniškim užitkom, kar so seveda opazili tudi farani; ob večjih praznikih so hodili poslušat naše izvedbe mnogi poslušalci iz drugih ljubljanskih far.« Uran in Strmčnik pa sta večkrat skupaj komorno muzicirala oziroma snovala priložnostno cerkveno glasbo: »Ker je z zborom dr. Mirka Cudermana izvajal, poleg mnogih pesmi, tenorske parte v oratoriju Haendlovega Mesija, imel je tudi svojo partituro, sva ob kakšni poroki, kjer ni vodil obreda, iz tega dela izvajala arijo ‘Ovčice svoje vodi’ za alt (bariton) in sopran (tenor). Ob 900-letnici šentviške prafare je napisal himnično, trivrstično pesem Sv. Vid, ki sem jo uglasbil za mešani zbor in orgle, ta se še danes izvaja na praznik zavetnika sv. Vida.«
Decembra 1992 je bil Alojz Uran imenovan za pomožnega škofa ljubljanskemu nadškofu – metropolitu Alojziju Šuštarju, na praznik Gospodovega razglašenja – praznik Treh kraljev, 6. januarja 1993, pa ga je v Baziliki sv. Petra v Vatikanu v škofa posvetil papež Janez Pavel II. Nekaj dni za tem je bila v ljubljanski stolnici predstavitev novega škofa in na slovesnosti sta zbor in orkester Consortium musicum pod Cudermanovim dirigentskim vodstvom izvajala Schubertovo Mašo št. 6. v Es-duru ter na tak način počastila svojega znamenitega nekdanjega člana. Cuderman pravi, da »med duhovniki danes ni takega pevca, kaj šele škofa! Da lahko škof tako izbrano pevsko vodi bogoslužje je rariteta prve vrste in zelo dragoceno.« Consortium musicum je posnetek mašnega obreda iz leta 1980, ki ga je vodil Uran, kasneje izdal na zgoščenki Sveta maša, pri čemer je zborovske dele posnel na novo, Uranov del pa je arhivski. Slovesno peto bogoslužje (s Sattnerjevo Misso Seraphico v slovenskem jeziku) je na zgoščenki lahko odlično učno gradivo in primer dobre liturgične prakse za cerkvene pevce, organiste, zborovodje in duhovnike ter ljubitelje in strokovnjake s področja sakralne glasbe. Maks Strmčnik ocenjuje, da je »evangeljsko oznanjevanje nadškofa Alojza Urana v dobršni meri zaznamovala in podkrepila tudi izjemno sugestivna govorica njegovega pevskega glasbenega izražanja, ki se je zaradi enostavnosti in topline dotaknila premnogih src. Spomin na tega velikega ljudskega nadškofa in Slovenca bo ostal neizbrisen v slovenski narodovi zavesti.«
Consortium musicum je leta 1980 posnel kaseto Sveta maša, na kateri je Uran kot mašnik vodil obred, kasneje pa je posnetek izšel še na zgoščenki.
Uran pa ni samo odlično pevsko vodil bogoslužja, ampak je rad zapel ob veselem druženju z ljudmi na spontanih srečanjih, prireditvah, romanjih in ob različnih drugih priložnostih. Vztrajal je, da mora vsak Slovenec znati zapeti državno himno, vsak zborovski pevec pa svoj glas štiriglasne Premrlove uglasbitve Zdravljice. Rad je prepeval slovenske ljudske pesmi in k temu spodbujal tudi druge. Jasni Nemec Novak, upokojeni urednici za zborovsko glasbo na TV Slovenija, je še posebej ostalo v spominu in v njenih natančnih zapiskih, »da smo na eni od prireditev Koroška poje v Celovcu posneli nekaj čudovitih trenutkov druženja pevcev po koncertu, ko so, zbrani ob Uranu, zapeli pesem Rož, Podjuna, Zila. Kakšne emocije! To je zagotovo eden redkih televizijskih prizorov Uranovega petja.« Leta 1996 je namreč prireditev Koroška poje potekala pod naslovom Pesem povezuje (partnerski zbori), kjer sta se na koncertu povezala Mešani pevski zbor Danica (zborovodja Stanko Polzer) in APZ Tone Tomšič (dirigent Stojan Kuret), v tej izbrani pevski družbi se je na pokoncertnem srečanju, po besedah Jasne Nemec Novak, škof res lahko pevsko razživel. TV Slovenija pa je leta 1978 posnela zborovsko tekmovanje Naša pesem v Mariboru, ko se je Consortium musicum prvič udeležil te prireditve in prejel zlato plaketo, v zboru je takrat prepeval tudi Uran. »Več posnetkov s tekmovanj je bilo brisanih, prvi nastop Consortium musicum na Naši pesmi pa je še danes ohranjen v televizijskem arhivu,« pravi nekdanja urednica.
Consortium musicum na tekmovanju Naša pesem leta 1978 v Mariboru, v zasedbi je pel tudi Alojz Uran
Foto: arhiv oddaj TV Slovenija
Nadškof Uran med verniki ob 100-letnici župnije Tomišelj leta 2004
Foto: Uroš Pušnik (vir: Facebook stran Podpora Alojzu Uranu)
Nadškofa Alojza Urana se ob smrti spominjamo ne samo zaradi pomembnih cerkvenih služb, ampak tudi po njegovem intenzivnem glasbenem delu. S petjem je bil Uran povezan že od mladosti, cerkveno glasbo je spodbujal zlasti kot šentviški župnik, kot škof pa je na slovesnostih širom po Sloveniji in v tujini izbrano zapel tako pri bogoslužju kot pri druženju z ljudmi. Tu se je najbolj pokazala njegova ljubezen do glasbe, petja in slovenstva, kar je s svojo dobro voljo in srčnostjo znal prenašati na vse ljudi. Njegov čudoviti glas pa se bo na posnetkih slovenske cerkvene glasbe, ki jih je izdal zbor Consortium musicum, trajno ohranil tudi za prihodnje rodove.
Alojz Uran je bil ljudski škof, na fotografiji podeljuje zakrament birme v svoji nekdanji župniji.
Foto: Župnija Ljubljana Šentvid
