Danes se je v 95. letu starosti poslovil dr. Mirko Cuderman (1930–2025).
Muzikolog in zborovodja dr. Mirko Cuderman je pomembno zaznamoval slovensko glasbeno življenje. Njegov prispevek na področju zborovske ter vokalno-instrumentalne glasbe je enkraten in neponovljiv. S svojim delom je dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov, s svojim poklicnim zborovskim korpusom pa je oblikoval ansambel evropske ravni. V zgodovino se je zapisal tudi z obsežnim opusom posnetkov.
Med sestavi, ki jih je vodil ali ustanovil, so Stolni pevski zbor sv. Nikolaja, Consortium musicum, Komorni zbor RTV, Slovenski komorni zbor in Slovenski oktet. Z njimi je izvedel številne koncertne programe, veliko snemal ter posnetke s slovenskimi glasbenimi deli izdal na ploščah in zgoščenkah. Temeljito se je posvečal izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri. Njegovo znanje je bilo izjemno, predajal ga je tudi študentom ljubljanske Akademije za glasbo. V zgodovino se je zapisal z obsežnim opusom posnetkov (zbirki plošč Musica sacra Slovenica in Slovenska zborovska glasba) in jo s tem zaznamoval kot eden najpomembnejših poustvarjalcev slovenske zborovske glasbe na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje.
Dr. Mirko Cuderman je za svoje delo in ustvarjanje prejel Prešernovo nagrado, najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti, ter zlato plaketo JSKD za življenjsko delo na področju zborovske glasbe v Sloveniji.
»Dober zborovodja mora biti predvsem skromen in preprost služabnik glasbene muze. Pridobiti mora toliko tehničnega znanja, da bo lahko razvozlal iz notnih zapisov, kaj je hotel skladatelj povedati, kakšna je skladba, naj bo moderna ali iz zaprašenih knjig, stara tisoč let. Kdor išče sebe v glasbi, je na napačnem mestu. Osnovno merilo je volja skladatelja.« (Mirko Cuderman)
O življenju in delu
V Tupaličah 18. julija 1930 rojeni Mirko Cuderman je v več kot 60 letih aktivnega delovanja na področju ljubiteljske in kasneje poklicne zborovske glasbe v slovenski glasbeni poustvarjalnosti pustil neizbrisen pečat. Izjemni so bili njegovo znanje, glasbeni spomin, energija in muzikalnost, povsem zunaj običajnih standardov so bila njegova prizadevanja za ljubiteljsko kulturo. S svojim poznavanjem zborovske literature in siceršnjim glasbenim znanjem je sodil sam v vrh evropskih zborovodij. Njegovo delo se je raztezalo na tri področja: poustvarjalno, organizacijsko in muzikološko.
V stotinah koncertov, ki jih je zasnoval tako programsko kot umetniško, je na slovenske odre postavil največja dela domače in svetovne vokalne ter vokalno-instrumentalne glasbene zakladnice. Zbora, ki ju je vodil – ljubiteljski zbor Consortium musicum in poklicni Slovenski komorni zbor (danes Zbor Slovenske filharmonije) –, je odlično pripravil tudi za številne ugledne domače in tuje dirigente, ki so gostovali pri nas. V programih, ki jih je pripravljal, srečamo vrsto prvih izvedb v Ljubljani in prvih izvedb nasploh. S tem je vnesel v glasbeno življenje prestolnice novo razsežnost. Njegova brezkompromisna zavezanost najvišjim umetniškim standardom je pripeljala do izjemnih poustvaritev, ki so navdihovale mnoge druge poustvarjalce.
Na organizacijski ravni se je izkazal predvsem z dvema izjemno uspešnima projektoma: ustanovitvijo in dolgoletnim vodstvom zbora Consortium musicum ter ustanovitvijo in umetniškim vodenjem našega koncertnega profesionalnega pevskega zbora, Slovenskega komornega zbora, pozneje preimenovanega v Zbor Slovenske filharmonije. Mešani pevski zbor Consortium musicum je bil prvi zbor pri nas, ki se je usmeril zlasti v poustvarjanje vokalno-instrumentalne glasbe. Po kakovosti je daleč presegel ljubiteljsko raven, kar so vsakič znova ugotavljali tudi številni tuji dirigenti, s katerimi je zbor nastopal. Velika zasluga Mirka Cudermana sta bili tudi zasnova in izvedba Vokalnega abonmaja Slovenskega komornega zbora, ki je vse do danes sestavni del abonmajske ponudbe Slovenske filharmonije in v okviru katerega se izvajata vokalna ter vokalno-instrumentalna glasba (od sezone 2022/23 je abonma razdeljen na dva cikla, poimenovana Vokalno-instrumentalni program – VIP in Pretežno vokalni cikel – PVC, op. ur.). Obiski znamenitih svetovnih dirigentov, ki so prihajali v Ljubljano na osebno povabilo dr. Cudermana, so še dodatno potrjevali njegov visok strokovni ugled. Obiski znamenitih svetovnih dirigentov, ki so prihajali v Ljubljano na osebno povabilo dr. Cudermana, samo dodatno potrjujejo njegov visok strokovni ugled.
Delovanje Mirka Cudermana pa ni bilo omejeno zgolj na koncertno poustvarjanje. Z vztrajnostjo in izjemnim muzikološkim znanjem je zasnoval in izpeljal gigantski projekt snemanja najznačilnejših skladb slovenske zborovske glasbe v izvirni obliki. Že v sedemdesetih letih je oblikoval zbirko Musica sacra Slovenica in tako iztrgal pozabi pomemben segment slovenskega glasbenega ustvarjanja. Prvi posnetek je z zborom Consortium musicum posnel še na stare PVC-gramofonske plošče, po ustanovitvi Slovenskega komornega zbora leta 1991 pa je posnete ponovil in dopolnil, tako da danes zbirka obsega 30 zgoščenk z več kot 600 skladbami. Posnel je tudi antologijo Slovenska zborovska glasba na 56 zgoščenkah s 1250 skladbami, s čimer je ustvaril celovit, muzikološko utemeljen in avtentično izveden pregled slovenske sakralne in posvetne zborovske glasbe.
Dr. Mirko Cuderman bo ostal trajno zapisan kot eden najpomembnejših poustvarjalcev slovenske zborovske glasbe na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje.
__________________
* Povzeto po zapisu ob podelitvi zlate plakete JSKD 2011 Mirku Cudermanu za življenjsko delo (avtor Marko Studen) ter po zapisu dokumentarnega filma TV Slovenija Regens chori portret dr. Mirka Cudermana (scenarist in urednik filma Andrej Doblehar, zapis in priredba Naši zbori), ki predstavlja njegovo osebnost in življenjsko pot, tudi intimnejša razmišljanja o otroštvu, duhovniškem poklicu in poslanstvu glasbenika.
Povezani članki: