Med 16. in 18. novembrom je v kraju Uçhisar v turški pokrajini Kapadokija potekala konferenca Evropske zborovske zveze (European Choral Association – Europa Cantat). Zveza vsako jesen organizira svojo letno konferenco, ki je namenjena tako članom kot tudi nečlanom; na njej običajno razpravljajo o takih in drugačnih novostih na področju zborovskega petja v Evropi, vsaka tri leta pa izvolijo tudi nov odbor, ki bo v naslednjem triletju vodil Zvezo. Letos je bila v odbor kot prva podpredsednica izvoljena predstavnica Slovenije, Mihela Jagodic, svetovalka za zborovsko glasbo pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti. Na tem mestu je zamenjala italijanskega dirigenta Carla Paveseja, ki se je povzpel na predsedniško mesto in tam zamenjal Madžara Gáborja Móczárja. Iz mladinskega komiteja Zveze pa se letos poslavlja slovenska predstavnica Klara Maljuga, študentka magistrskega študija zborovskega dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Sebastjana Vrhovnika. Njen mandat se bo iztekel čez nekaj tednov. Z našo mlado zborovodkinjo je nastal naslednji pogovor.
Kaj je pravzaprav Evropska zborovska zveza, kaj so njene naloge in aktivnosti?
Evropska zborovska zveza oz. European Choral Association – Europa Cantat je združenje več organizacij, zborov in posameznikov – dirigentov, skladateljev pa tudi posameznih pevcev. Njen namen je organizirano vplivanje na razvoj in širjenje zborovske dejavnosti po vsej Evropi, kar poskuša doseči tako, da svoje člane povezuje med seboj, podpira mednarodno sodelovanje, pretok informacij, znanja, notnega materiala … V ta namen je zelo dobro organizirana, njen program je bogat, vključuje vrsto projektov, ki spodbujajo kakovost, še zlasti med mladimi. Trenutno aktualna tema je recimo migrantstvo, pri tem se opira na primere dobrih praks po svetu, poskuša posredovati načine za integracijo migrantov skozi organizirano pevsko kulturo oz. širjenje zborovske kulture med njimi.
Še vedno se vsa zborovska Evropa spominja letošnjega festivala Europa Cantat, ki je v estonsko prestolnico Talin privabil tudi vrsto slovenskih zborovskih navdušencev. To je ena od pomembnejših aktivnosti Evropske zborovske zveze.
Festival Europa Cantat je gotovo eden njenih najpomembnejših in najodmevnejših dogodkov, ki se odvija že od leta 1960. To je velik zborovski projekt, ki ga vsaka tri leta pod okriljem Evropske zborovske zveze organizira ena od držav članic, ki je predhodno izkazala interes za organizacijo. Letos je ta prestižni dogodek gostila Estonija. Tudi sama imam s tega festivala čudovite spomine, no, kandidaturo za naslednjega, leta 2021, pa je dobila Slovenija (v bitki za organizacijo dogodka sta bila še irski Dublin in nizozemski Utrecht).
Osrednje koncerte festivala so letos v Talinu med drugim vodili priznani estonski dirigenti Raul Talmar (levo), Tõnu Kaljuste (na sredi) in Hirvo Surva (desno).
Foto: EC Talin, 2018
O nedavnem festivalu je pred kratkim v Naših zborih pisala kolegica Rossana Paliaga. Na izjemno obsežni prireditvi sodeluje več kot 3.500 udeležencev z vsega sveta, v tednu dni se zvrsti več kot 40 zborovskih delavnic pod vodstvom svetovno znanih mentorjev, krepko čez 100 koncertov in nastopov, navdušuje skupno petje na prostem v mestu pa tudi v širši okolici in vrsta spremljevalnih dogodkov. Vse to zahteva seveda dobro uglašen tim, ki ga sestavlja kopica profesionalcev in prostovoljcev. Med slednjimi ste bili letos v Talinu tudi vi, kajne?
Res je, tam sem sodelovala kot članica sedemčlanskega mladinskega komiteja Evropske zborovske zveze. Po dveh letih sodelovanja so nas člani odbora že dodobra spoznali in presodili, kam kdo najbolje sodi. Določili so nas v različne katedre, mene so zadolžili za sodelovanje pri organizaciji delavnic za dirigente in skladatelje, to je bil sklop dveh ali treh različnih vrst delavnic, namenjenih predvsem dirigentom. Kar nekaj mladih, predvsem študentov dirigiranja, je prišlo tudi iz Slovenije, kar me je še posebej razveselilo. Veliko novega sem se naučila, spoznala, kako poteka delo na takih seminarjih, kaj vse je treba pripraviti in izpeljati, na kaj moraš biti pozoren, kako rešuješ razne zagate in probleme, ki nastajajo v naglici in obilici dogodkov. Bilo je zelo poučno, velikokrat naporno, vendar pa se še vedno z navdušenjem spominjam, kako usklajeno smo delovali v ekipi. Prvi dan smo se sicer »lovili«, zadnje dni pa smo se samo pogledali, pa je bilo že jasno, kaj in kako.
Sedemčlanski mladinski komite Evropske zborovske zveze
Foto: osebni arhiv
Predvidevate, da boste čez dobri dve leti to znanje lahko s pridom izkoristili v Ljubljani?
Kar se tiče znanja sodelovanja v ekipi, to pride vedno prav, ko delaš s svojim zborom in njegovim odborom, na JSKD ali kje drugje, vedno so dobrodošle podobne izkušnje. Že pred leti sem se spopadla z organizacijo pevskega tedna na določeno temo v Vipavski dolini, ki je zelo lepo uspel, več kot trideset udeležencev smo imeli, gotovo se bom še kdaj preizkusila s podobnim projektom. Srčno si želim, da bi lahko kot prostovoljka ali kot zaposlena sodelovala na naslednjem festivalu, ki bo v Ljubljani. Sploh se ne zavedamo, kako obsežen projekt je to in kako velik tim je potreben za izvedbo. Zagotovo bodo pri JSKD dobrodošli sodelavci, ki že imajo izkušnje na tem področju.
Časovna izvedba festivala Europa Cantat, ki bo leta 2021 potekal v Ljubljani, sovpada z začetkom predsedovanja Slovenije EU in hkrati z okroglo obletnico samostojnosti države. Zaradi svoje evropske note in predstavitve najboljšega, kar ponuja slovensko zborovstvo, zaradi obsega in kakovosti programa in vključenosti lokalnega prebivalstva v prireditve omogoča festival veliko mednarodno odmevnost in s tem možnost dodatnih mednarodnih (kulturnih) povezav, tudi na politični ravni, ter veliko priložnost za odmevno mednarodno promocijo države (na sliki desno novoizvoljeni 11-članski odbor Evropske zborovske zveze).
Še en festival ponuja Evropska zborovska zveza, pa ne le to …
To je festival Europa Cantat Junior, ki je namenjen otroškim in mladinskim zborom, otrokom in mladim do 18. leta starosti torej. Tudi ta poteka vsaka tri leta in ponuja pestro dogajanje, seminarje, delavnice, koncerte, petje na ulicah in trgih …
Med najzanimivejše in najatraktivnejše projekte Zveze lahko uvrstimo Svetovni zbor mladih (World Youth Choir), ki sicer sodi pod okrilje Svetovne zborovske federacije (IFCA – International Federation for Choral Music), kot eden glavnih pokroviteljev pa pri organizaciji sodeluje tudi Evropska zborovska zveza. Svetovni zbor mladih vključuje glasbeno izobražene mlade pevce z veliko izkušnjami. To je številčen zbor, pevci prihajajo z vseh koncev sveta. Enkrat na leto se sestanejo v državi gostiteljici in z dvema dirigentoma intenzivno pripravljajo zahteven pevski program ter ga zatem predstavljajo na obsežni koncertni turneji. V zboru je v minulih letih sodelovalo več slovenskih predstavnikov, lani sta bila to Aljaž Bastič, odličen pevec in zborovodja, po stroki režiser, in Tjaša Fajdiga, ki sicer na Nizozemskem študira jazz petje.
Svetovni zbor mladih deluje projektno od leta 1989, v tem času je v njem sodelovalo več kot 1000 pevcev iz 65 držav sveta, z njimi pa je delalo 46 uglednih zborovskih dirigentov. Gostoval je po vsem svetu, od različnih evropskih držav do Hong Konga, Južne Afrike, Izraela, ZDA, Venezuele in Slovenije leta 1999.
Foto: Luka Moczar
V sezoni 2011/12 je eno od posebnih nagrad prejela mlada slovenska skladateljica Uršula Jašovec za skladbo The Train.
Foto: osebni arhiv
Euro Choir je podoben projekt, le manjšega obsega, v njem sodelujejo mladi iz evropskih držav, tudi dirigenta prihajata iz evropskih držav, z mladimi pripravljata dela iz svojega okolja.
Tu pa so še konferenca, seminarji, tekmovanja skladateljev in dirigentov, Evropska zborovska zveza ponudi vsako leto tudi šest štipendij, ki omogočijo študentom iz socialno šibkih družin obisk različnih seminarjev, delavnic, tekmovanj ali zborov.
Letos je Euro Choir gostila Nizozemska, prihodnje leto naj bi gostiteljstvo prevzela Francija v kraju Vaison-La-Romain v pokrajini Occitan na jugu države, zatem pa Irska in Švica.
Foto: ECA
Januarja 2019 se vam izteka triletni mandat v mladinskem komiteju Evropske zborovske zveze. Kaj so bile vaše zadolžitve? S čim se pravzaprav ukvarja mladinski komite, kaj so njegove naloge?
To je, lahko bi rekli, kovnica mladih organizatorjev glasbenega dogajanja v lokalnem okolju, postopoma pa tudi mlada moč v odboru Evropske zborovske zveze. Pred nekaj leti so v odboru prišli do spoznanja, da je priliv mladih v organizacijske vrste majhen ali da ga celo sploh ni. Zato so ustanovili mladinski komite, ki naj ne bi imel prav velikih pristojnosti, naloga članov komiteja je predvsem izobraževanje. Sama sem vstopila v komite na pobudo Mihele Jagodic in svojega profesorja Sebastjana Vrhovnika, ki sta me spodbudila k prijavi. Z Evropsko zborovsko zvezo sem pred leti že sodelovala, in sicer na seminarju, ki ga je v Gradcu vodil priznani dirigent Johannes Prinz, to je bil eden najbolje organiziranih seminarjev. Očitno je to zadostovalo, da so me izbrali v ekipo. Kot rečeno, »moj« komite ni imel velikih pristojnosti, v prvem letu zaradi finančnih težav nismo dobili nobenih sredstev in tudi sicer komite nima namenskih sredstev Evropske unije. To, da nismo bili finančno podprti, je pomenilo, da nismo k ničemur zavezani, kar je bilo po eni strani celo dobro: tako smo lahko svobodno nizali svoje zamisli, kreirali projekte, si izmišljevali vse mogoče in zavzeto diskutirali o tem. Nazadnje smo izbrali dva ali tri, ki so se nam zdeli dovolj zanimivi, da bi jih bilo vredno dodelati in nadgraditi. Eden je bil tako imenovan »Zborovski video«. Zbori naj bi svoje videe pošiljali na natečaj – tekmovanje v okviru festivala Europa Cantat. Oblikovali smo Youtube kanal, kjer nabiramo in občasno delimo zanimive in lepo zrežirane posnetke s koncertov različnih zborov, med njimi tudi slovenskih, z mariborskega tekmovanja, zrežirane skladbe Perpetuum Jazzile in Carmine Slovenice, recimo. Naša primarna ideja pa je bila oblikovati platformo za zborovske navdušence, kjer bi ti lahko črpali zamisli. To so bili svojevrstni »brain stormingi«.
Seveda pa je bil vsak od šestih članov mladinskega komiteja zavezan sodelovati tudi pri drugih projektih: ena od kolegic je sodelovala pri organizaciji Evropskega zbora mladih, druga je bila pripravnica pri festivalu Europa Cantat Junior, sama sem bila članica odbora za štipendije Noël Minet, kjer smo odmerili nekaj sredstev nekaterim udeležencem Evropskega zbora in festivala Europa Cantat.
Slovenska predstavnica mladinskega komiteja Evropske zborovske zveze Klara Maljuga je študentka magistrskega študija zborovskega dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Sebastjana Vrhovnika. Na festivalu Europa Cantat 2018 v Talinu je sodelovala pri organizaciji delavnic za dirigente in skladatelje.
Foto: JSKD
Ali bo vaše mesto v mladinskem komiteju nadomestil predstavnik Slovenije ali bo prišla na vrsto druga država?
Na kakšen način izbirajo nove člane mladinskega komiteja, ne vem zagotovo. Veliko jih pride iz Evropskega zbora mladih ali s festivala Europa Cantat. Kdor doživi Evropsko zborovsko zvezo, si praviloma želi s to organizacijo sodelovati naprej. Moje mesto bo seveda zapolnil predstavnik Slovenije, ker bo prizorišče naslednjega festivala naša država. JSKD bo poslal svojega kandidata, to bo nekdo, ki bo tudi zaposlen na tem projektu. Sicer pa ni točno določeno, kdo naj sodeluje, želijo si nacionalne raznolikosti, saj je v njihovem interesu imeti čim širšo kulturno pripadnost.
Različne raziskave, ki so jih opravili pod okriljem Evropske zborovske zveze, so pokazale, da v državah Evropske unije deluje milijon pevskih zborov oz. ansamblov in da v njih prepeva 37 milijonov pevcev (raziskavo smo v Naših zborih predstavili v članku Evropa poje: 37 milijonov zborovskih pevcev v Evropi). Slovenija ima po izsledkih raziskave v evropskem prostoru tretji najvišji odstotek zborovskih pevcev glede na število prebivalcev in najvišji odstotek najvišjih priznanj na število prebivalcev.
Foto: EC Talin, 2018
