Pred natanko šestimi desetletji se je začelo, v nemškem Passauu je skupina dirigentov iz Nemčije in Francije uresničila zamisel o festivalu, ki bi po drugi svetovni vojni sprtim pomagal oblikovati boljši svet, tako da bi na enem mestu združil pevske navdušence iz vse Evrope. Bistvo dogodka ni v tekmovalnosti, ampak v druženju, skupnem petju, spoznavanju drug drugega, pa tudi izobraževanju na vse mogoče načine, s predavanji, seminarji, delavnicami in nenazadnje z dobrim zgledom – s koncerti. Zaobjema torej socialne in umetniške vidike. Predstavlja različne možnosti zborovskega petja, ponavlja pa se vsako tretje leto, vsakokrat v drugi državi. Poleg Nemčije je doslej obiskal že Francijo, Belgijo, Avstrijo, Ukrajino, Švico, Madžarsko, Dansko, Italijo in Estonijo, nekatere države že večkrat.
Slovenija je pred tremi leti kandidirala prvič in bila sprejeta ravno v letu, ko naša država predseduje Svetu Evropske unije. Krovna organizacija, Evropska zborovska zveza, je njeno kandidaturo sprejela z zaupanjem, saj je slovenski organizator, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, že večkrat dokazal, da je vreden spoštovanja in zaupanja, čeprav gre za izjemno zahtevno in razvejano prireditev, ki običajno privabi v državo gostiteljico več kot 4000 navdušencev iz različnih evropskih držav. Leta 2017 se je tako začelo, najprej z vlogami za zagotovitev sredstev, potem s pripravami dogodkov, iskanjem nastopajočih, tujih in domačih. Postavljen je bil časovni okvir, od 16. do 25. julija 2021.
Potem pa je prišla pandemija, ki je prve koncepte festivala zmlela v prah. Po intenzivnih premišljevanjih na neskončni vrsti sestankov in posvetovanj je obveljala prilagojena oblika s koncerti v živo, delavnicami in ateljeji pa na festivalski Europa Cantat TV, vse z upoštevanjem epidemioloških ukrepov.
V pričujoči seriji člankov bomo osvetlili koncertno dogajanje festivala, katerega levji delež je bil zaupan slovenski zborovski ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, tej pa so se pridružili nekateri tuji pevci in zbori ter izbrane vrhunske zasedbe, ki so festivalu dodale nekaj privlačnosti, glamurja in navdušenja občinstva.
S smehom in duhovitostjo začinjen začetek v krogu slovenskih pevskih družin
Že pred slavnostnim odprtjem festivala so se v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pod naslovom Družinski DO RE MI predstavile slovenske pojoče družine. Med njimi so bile zasedbe, ki so v slovenskem prostoru že kar dobro znane in uveljavljene, nekatere celo že več kot štiri desetletja, takšna je recimo družina Breznik iz Slovenj Gradca, ki uživa precejšen ugled v svojem kraju, pa tudi v širšem slovenskem prostoru, gostovali pa so že tudi v tujini. Med najbolj cenjenimi je brez dvoma Kvartet Strmole, dve sestri in dva brata, vsi šolani pevci, vsi do nedavna tudi člani priznanega Ingenium Enseble. Ti so se predstavili z zahtevnimi priredbami slovenske ljudske, filmske in pop glasbe. Svojevrsten je bil nastop družine Kokot iz Markovcev pri Ptuju, oče, mama in hči, sin je bil tokrat odsoten. Vsi so člani odličnega zbora Glasis iz Markovcev, ki ga vodi prav Ernest Kokot. Kot so povedali po nastopu, so letos prav zaradi pandemije kot družinski trio ali kvartet večkrat nastopili pri cerkvenih obredih, ker so člani iste družine, istega mehurčka.
Koncert je mojstrsko, domiselno in duhovito povezal član organizacijske ekipe Europa Cantat, tudi sam zborovski pevec, Matej Primožič.
Naše ljudsko izročilo, ovito v nove priredbe in dovršeno odrsko eleganco
Slavnostno odprtje festivala Europa Cantat se je zaradi neugodnih vremenskih razmer preselilo v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, ki je nastopajočim ponudila boljšo akustiko od predvidenega Kongresnega trga, žal pa je dogodku lahko prisostvovalo manj občinstva. Slovensko ljudsko izročilo tako in drugače, bi lahko povzeli koncept programa svečanosti. Najprej je zazvenela estonska ljudska pesem, s katero je mesto Talin štafetno palico organizatorja festivala Europa Cantat predalo Ljubljani, sledil je preplet ljudskih pesmi različnih slovenskih pokrajin, Primorske, Bele krajine, Istre, Rezije, Koroške, Prekmurja, v zanimivih, domiselnih priredbah domačih in tujih umetnikov, ki so izkazali veliko navdušenje in spoštovanje do našega ljudskega izročila, tako pestrega, raznolikega in bogatega. Sledili so svečani nagovori predsednika Evropske zborovske zveze Carla Paveseja, Metke Šošterič, v. d. direktorice JSKD, slovenskega ministra za kulturo Vaska Simonitija in predsednika države ter častnega pokrovitelja dogodka Boruta Pahorja. Seveda ni šlo brez Gallusove Musice noster amor, aviza festivala, ter nekaterih biserov slovenske in tuje vokalne ustvarjalnosti, ki so jih prispevali nemška vokalna skupina Singer Pur, jazz pevki, Švedinja Katarina Henryson in Američanka Kim Nazarian ter vrsta domačih pevcev in instrumentalistov, v celoto pa je točke povezal Zbor sv. Nikolaja Litija pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ne gre izpustiti tudi imen režiserja, scenarista in scenografa Mateja Filipčiča, videasta Andreja Intiharja in oblikovalca svetlobnih efektov Nikole Podlesnika, ki so vsak na svoj izviren in dovršen način dodali dogodku delček glamurja, atraktivnosti, izvirnosti in informacije oziroma sporočilnosti.
Sloveniji so ob obletnici zapeli domači, tuji in mednarodni sestavi
Zapojmo Sloveniji, tako je organizator poimenoval dva koncerta štinajstih slovenskih zborovskih zasedb, ki so se jim pridružili še EuroChoir, pisana zasedba pevcev iz dvajsetih držav pod vodstvom irske dirigentke Bernie Sherlock in mladega izraelskega dirigenta Yuvala Weinberga. Nastopila pa sta še Katalonski nacionalni mladinski zbor ter Avstrijski nacionalni mladinski zbor. Vsi ti so bili prijavljeni na festivalske delavnice, ki pa jih je bil organizator primoran zaradi strogih epidemioloških ukrepov odpovedati. Prav vsi so se lepo predstavili, čeravno se je marsikateri od njih uspel svojemu nastopu v živo posvečati komaj kak dober teden dni. Irma Močnik je z Vokalno skupino Glasbene matice Ljubljana pripravila lep preplet renesančne glasbe in slovenske ljudske tvornosti, pri čemer so svoje k celotnemu vtisu dodali lutnja kot historični instrument, izvirna renesančna oblačila in stiliziran ples. »Žal nismo mogle pokazati vsega, kar smo si zamislile in na čemer smo, po zoomu seveda, delale zadnjih osem mesecev,« je še dodala zborovodkinja Irma Močnik.
Avstrijski nacionalni mladinski zbor se je pod vodstvom Floriana Maierla predstavil z deli različnih avtorjev, svoj nastop pa so poimenovali Pesmi za prihodnost, nanašajoč se na podnebne spremembe. »To je pomembno vprašanje še zlasti za mlade ljudi,« kot se je izrazil Florian Maierl.
Katalonski mladinski zbor iz Španije se je predstavil s svojo, katalonsko glasbo. Tako kot avstrijski je tudi ta zbor v Slovenijo pripotoval za koncert, ki ga je tu pripravljal latvijski dirigent Maris Sirmais, na koncertu Zapojmo Sloveniji pa so izvedli dela pri nas manj znanih avtorjev, Ernesta Cervere in Manuela Oltre.
Brez bisa in basov ne gre …
Posebna atrakcija cikla Zapojmo Sloveniji pa je bil zbor, ki je sklenil drugi koncert, to je bila 1/3 Velikega basovskega zbora, zasedbe, ki jo sestavljajo izključno zborovski basisti iz vseh koncev Slovenije. Zasedba ima humorno konotacijo, ki že nekaj časa s svojimi duhovitimi domislicami razveseljuje slovenski zborovski prostor. Prav za ta sestav je – po njihovem naročilu – nastala Oda basom skladatelja Andreja Makorja na besedilo Boruta Gombača, vodenje svojega nastopa pa so zaupali – komu drugemu kot Stojanu Kuretu.
Po koncertu je nastal naslednji pogovor s pevcem Velikega basovskega zbora Gregorjem Habjaničem:
Domnevam, da si ti pobudnik Velikega basovskega zbora, ki je nastopil na koncertu Zapojmo Sloveniji.
Nisem pobudnik, sem bil pa zraven, ko se je Gašper Mramor, naš glavni odgovorni tajnik Inštituta za basovske znanosti odločil, da bi šli v ta projekt.
Zakaj 1/3 Velikega basovskega zbora?
Ves zbor tehta nekaj ton in to bi bilo za filharmonični oder nevarno.
Kot si povedal že na koncertu, je bistvo tega zbora …
… ena vaja, ena pesem, veliko piva in kar je najpomembneje, nobenih avdicij.
In radi bi odšli na turnejo, kajne?
Tako je, radi bi odšli na en tur in tudi radi bi zmagali na Turu (op. a.: verjetno Toursu).
Tole basovsko gibanje ima že preteklost, to ni od danes.
Ja, to je res, to gibanje ima že nekaj let, vse pa se je začelo, ko je dirigent Stojan Kuret na eni od vaj APZ-ja (APZ Tone Tomšič) povedal znameniti stavek: »Najprej so basi, potem pa dolgo časa nič.«
In kako je šla potem zgodba naprej?
Ta moto smo vzeli za svojega in ustanovili Basovski inštitut, ki je razvil več študij, takih in drugačnih. Potem je naš oddelek za poezijo – g. Gombač – spesnil besedilo za novo skladbo, ki ga je slovenski skladatelj Andrej Makor uglasbil. Danes smo jo z velikim navdušenjem krstno predstavili slovenski publiki.
Računam, da imate tudi prihodnost.
Seveda, veliko prihodnosti imamo.
Razen turnej še kaj?
Ja, še kaj.
Še eno posebnost imate …
Ja, to je naš logotip, na katerem je celinska pavza. To je navodilo vsem skladateljem, naj upoštevajo to našo željo, ker imamo ta ton najrajši. V čim večji meri naj to spoštujejo.
Pa še eno vprašanje, ostajate tudi v bodoče nacionalni zbor?
Ne, že zdaj smo mednarodni, imamo enega Bosanca v zboru.
Se nadaljuje …
