»Ker petje zdravi in nočem bit’ bolan!«

Skupno petje in raziskovalni atelje za naše glasilke, o nevroznanosti in umetnosti, zborovskem sistemu v Sloveniji in sistemu LoLa za naše možgane ter koncert Singer Pur za naša ušesa

Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021

* Zapisani povzetki radijskih prispevkov na programu ARS nastajajo v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija. Oddajo 19. 7. 2021 je pripravila urednica Vesna Volk. Celotnim festivalskim poročilom lahko prisluhnete na https://ars.rtvslo.si/europa-cantat-2021/ vsak dan zjutraj ob 7.20 po Drugi jutranji kroniki in popoldne ob 16.00 v oddaji Svet kulture po Dogodkih in odmevih, oddaje pa so dostopne tudi v spletnem arhivu, kjer je objavljen spored vseh dnevnih radijskih oddaj.

Ljubljana, 19. julija 2021: EUROPA CANTAT LJUBLJANA 2021, 3. DAN

Včeraj smo na festivalski televiziji Europa Cantat TV lahko spremljali več delavnic in predavanj, še vedno pa zelo odzvanja koncert v dveh delih Zapojmo Sloveniji, na katerem je nastopilo več zborov, med drugimi tudi nekateri tuji iz Katalonije in Avstrije ter Eurochoir, ki ga sestavljajo pevci iz kar 18 držav. Koncerta sta potekala v Slovenski filharmoniji, po obeh pa je sledilo skupno petje nastopajočih in občinstva, včeraj izjemoma v živo.

Udeleženci koncerta in skupnega petja so z nami delili svoje vtise: »Prekrasno, nisem pričakovala!« »Bilo je zelo zanimivo, ker je bilo iz različnih držav in zelo bolj pestro.« »Čudovito je bilo, več kot čudovito! Skupno petje pa češnja na tortici.« »Super je bilo, zato ker je iz toliko držav, pa različni pristopi. Sploh ta zaključni del z basi, ko smo še mi zraven peli. Meni je bil lep večer.« »Zato ker petje zdravi in nočem bit’ bolan!« »Zelo mi je bilo všeč. Sin poje v enem zboru in sem prišla pogledat, aktivno pa spremljam tudi ostale stvari.« »Super je bilo, še posebej slovenske pesmi, ki so jih vsi skupaj peli a cappella kar iz spomina.«

Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021

Skupno petje se je včeraj zvečer začelo z novim delom Oda basom, ki ga je Andrej Makor napisal prav za festival Europa Cantat in le za bas. Krstno ga je izvedel Veliki basovski zbor Slovenije. Prepevanju so se pridružili tudi vsi poslušalci.

Skupno petje sicer vsak dan poteka od 10.15 do 11.15 po spletni televiziji EC TV, kjer ga vodi Jan Schumacher, nekajkrat pa tudi v živo na koncertih v Ljubljani, kjer ga vodita Jan Schumacher in Rahela Durič.

Drugi festivalski dan je sklenil koncert danske zasedbe Postyr ob 21.30 v Cankarjevem domu.

Singer Pur že tretjič v Ljubljani

Nocojšnji večerni koncert pa bo oblikovala nemška zasedba Singer Pur, ki deluje že neverjetnih 25 let. Zasedbo sestavljajo sopranistka, trije tenoristi in baritonista, precej nenavadna kombinacija glasov, a v resnici formula za uspeh. Zasedba namreč ne pozna stilnih zadržkov in izvede vse, kar se izvesti da. Na večernem koncertu v ponedeljek ob 17.00 in 19.00 v Slovenski filharmoniji – neposredni prenos bo tudi na programu Ars Radia Slovenija – bodo v ospredju dela skladateljic. Ali se njihove skladbe drugače sliši in ali se drugače počutijo pri podajanju teh del, je razmišljal tenorist Manuel Warwitz: »O tem smo veliko razpravljali. Sam mislim, da je v delih skladateljic posebna energija. Že renesančni ustvarjalki Maddalena Casulana in Cesarina Ricci de Tignoli sta pisali drugače kot njuni kolegi. Morda sploh ne znamo opisati, kako drugače. Gre za določeno mehkobo, prilagodljivost in elastičnost, ki me zelo ganejo. Ampak morda je to samo moje osebno mnenje, kajti moji kolegi se z mano ne strinjajo. Zato bi rad nekoč za ljudi, ki našega programa ne poznajo, podobno kot pokušino vina priredil slepo poslušanje petih del skladateljic in petih del skladateljev, skomponiranih prav za nas. Potem pa naj ugotavljajo, kdo je kaj napisal. Sicer pa je tema, ki se skriva za programom, neznansko pomembna. Vemo, da so bile ženske stoletja in stoletja prikrajšane za pravice, ki so pripadale moškim, tudi v glasbi. In enakost žensk še danes ni samoumevna, še zdaleč ne. Zato se zavzemamo za enake pravice skladateljic in tudi za to, da jih svet vzame z vso resnostjo. Namreč, prav v drugačnosti je naše bogastvo. Glasba ni boljša ali slabša, drugačna je. Žal mi je, da danes v strahu, da ne bi rekli kaj napak, vse zravnamo in poravnamo.«

Ponedeljkov program delavnic, predavanj in skupnega petja

V raziskovalnem ateljeju ob 11.30 je Tine Fris-Ronsfeld predstavila igre in vaje za prebijanje ledu, ki so namenjene zbliževanju oseb vseh starosti s pomočjo glasbe, petja in gibanja. Po 14.00 si sledijo tri predavanja PULSE. Prvi predavatelj bo dr. Zvezdan Pirtošek s temo Nevroznanost in umetnost: kako umetnost učinkuje na možgane. Vse več dokazov kaže na jasen vpliv vizualne umetnosti in glasbe na človeške možgane. V predavanju bo predstavil osnovno anatomijo in glavne procese, pomembne za razumevanje tega vpliva, potem bo pokazal, kako je možganska bolezen spremenila umetniški izraz nekaterih uveljavljenih umetnikov, v zadnjem delu pa bo prevpraševal namen umetnosti z nevroznanstvenega vidika s poudarkom na evolucijskih teorijah o umetnostih in možganih.

Ob 16.30 bo Jim Daus Hjernøe prikazal nove možnosti sodelovanja zborov v živo prek digitalnega omrežja. S sistemom LoLa bo povezal glasbenike iz Ljubljane s tistimi s Kraljeve akademije za glasbo v Aarhusu na Danskem.

Ob 15.15 se začne predavanje Damijana Močnika in Inge Breznik z naslovom Navdihujoč zborovski sistem v Sloveniji in zborovska piramida v Zavodu sv. Stanislava, v katerem bosta predstavila slovenski zborovski sistem, ki v svetu velja za unikum. Damijan Močnik je o tem povedal: »Unikum je predvsem v tem, da smo običajna klasična gimnazija, pouka glasbe imamo pravzaprav še manj, kot na ostalih gimnazijah (samo eno uro v 1. letniku), drugače pa spodbujamo dijake, da se aktivno ukvarjajo s petjem. Unikum je tudi zaradi tega, ker imamo na eni strani veliko množičnost (vsako leto imamo razredni pevski festival, na katerem redno sodeluje recimo 18 od 21 razredov), potem pa zgrajeno pravo piramido, to se pravi v 1. letniku dekliški in fantovski zbor (ločimo jih zaradi tega, ker imajo dekleta že mnogo bolj razvit glas kot fantje in jih je treba tukaj spraviti na skupni imenovalec), potem pa še tri zbore: (Z)Mešani zbor sv. Stanislava, v katerem prepeva 120 dijakov predvsem pop, jazz, muzikal in gospel, ter Dekliški pevski zbor sv. Stanislava in Mladinski mešani pevski zbor sv. Stanislava, ki prepevata zahtevnejši repertoar in hodita na tekmovanja, festivale. Na eni strani imamo torej v petje vključene skoraj vse dijake, na drugi pa iz tega dobimo špico, ki je tudi v svetovnem vrhu. To je za eno klasično gimnazijo nenavadno. Podobnega primera v Evropi ne poznam, mogoče je na kakšni ameriški univerzi. Če že imajo zbore, je to ponavadi en zbor ali pa so gimnazije pevsko usmerjene, kot jih je npr. nekaj na Švedskem in v Nemčiji.«

Močnik je spregovoril tudi o popoldanskem predavanju in delu Inge Breznik: »Najprej bo predstavljen slovenski sistem zborovskega petja v šolah. Nekaj časa je bil v taki obliki razširjen tudi v Evropi, a so ga marsikje opustili, zdaj pa ga skušajo uvajati nazaj. Za Europo Cantat je pomembno, da se predstavijo dobre prakse in naša je prav posnemanja vredna. Inge Breznik bo naprej predstavila, kako imamo organiziran pouk glasbe na osnovnih šolah, kakšni so izbirni predmeti, instrumentalni ansambli in pevski zbori (pri nas mora vsaka šola imeti dva pevska zbora). Žal je v tej piramidi luknja v srednjih šolah, kjer je precej odvisno od vodstva šol, ali to spodbudijo.«

Kaj pa Damijan Močnik na festivalu počne kot podpredsednik glasbene komisije Europa Cantat? »Če bi bil festival organiziran tako, kot je bil v začetku planiran, bi bil v vlogi tistega, ki skupaj s predsednikom spremlja izvajanje ateljejev, rešuje morebitne težave itd. Sedaj pa sem vpet v »gašenje« vseh stvari. Recimo, treba je bilo zagotoviti zbore za dopoldanske delavnice in rešiti stvari, povezane z open singing. Tukaj smo priskočili na pomoč zbori iz sv. Stanislava, ker smo v Ljubljani in so se bili pevci pripravljeni odzvati med počitnicami. Odgovarjam na stotine vprašanj, za katere me pokličejo. Moj dan se pravzaprav začne ob sedmih zjutraj, konča pa ob enajstih zvečer, ampak je delo zelo zanimivo. Sedaj, ko je enkrat vse to steklo, je vse lažje. Veliko dela smo imeli tudi z otvoritveno slovesnostjo, ki jo je bilo treba prestaviti ‘od zunaj na noter’, v dveh dneh z glasbeniki, ki so prišli od vsepovsod, zvaditi tudi skupni program, tako da je bilo dela več kot dovolj.«

O predpripravi zbora na skupno petje v delavnicah: »V normalnih okoliščinah bi prepevalo 2000 ljudi na nekem trgu, na odru bi bil zbor, ki zna program na pol in je v podporo skupnemu petju. Mi smo z zboroma obsežen program prepeli. Vsak dan se zapoje po šest skladb v različnih jezikih od portugalščine, islandščine, švedščine do nemščine. Vloga dirigenta je, da pevce pripravi na te skladbe in predvsem na to, da se odzivajo na sugestije gostujočega dirigenta. V raziskovalnih ateljejih stoji namreč pred njim vsakič drug dirigent. Pripraviti jih je treba, da so zelo fleksibilni in da se odzivajo na vse zahteve in sugestije.«

Vabljeni, da tudi danes na festivalu skupaj razmigamo glasilke in ušesa, pa tudi možgane!

_____________________

* Zapisani povzetki radijskih prispevkov na programu ARS nastajajo v sodelovanju z Uredništvom za resno glasbo Radia Slovenija. Oddajo 19. 7. 2021 je pripravila urednica Vesna Volk. Celotnim festivalskim poročilom lahko prisluhnete na https://ars.rtvslo.si/europa-cantat-2021/ vsak dan zjutraj ob 7.20 po Drugi jutranji kroniki in popoldne ob 16.00 v oddaji Svet kulture po Dogodkih in odmevih, oddaje pa so dostopne tudi v spletnem arhivu, kjer je objavljen spored vseh dnevnih radijskih oddaj.

Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021
Foto: Janez Eržen, EC Ljubljana 2021