Grško glasbilo s strunami, ozvezdje in pevsko društvo iz Kamnika. Vse to je LIRA, le da je kamniška še glasnejša in svetlejša. Na slovenskem pevskem nebu sije že vse od leta 1882, kar pomeni, da gre za prvo slovensko pevsko društvo in s tem za najstarejši tovrsten sestav v Sloveniji. Danes je Lira moški zbor več generacij, ki nadaljuje bogato in dolgoletno tradicijo zborovskega petja. Poslušalce so pevci prepričali že ničkolikokrat – tako doma kot v tujini, od koder so se vrnili s številnimi priznanji. Med njimi je tudi srebrno priznanje z 20. mednarodnega tekmovanja Praga Cantat iz leta 2006. Nekaj drobcev iz življenja in dela Lire nekoč in danes je z nami delil dirigent dr. Andrej Misson, skladatelj, organist in izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Prvo slovensko pevsko društvo izvira iz Kamnika.
Malo je zborov oz. pevskih zasedb, ki se lahko pohvalijo s tako bogato zgodovino, kot jo ima Pevsko društvo Lira oz. moški pevski zbor, ki ga vodite, kajne?
Ena prvih fotografij kamniške Lire. Pevsko društvo je leta 1885 štelo 19 aktivnih članov. Sedijo od leve proti desni: L. Stiasny, F. Molka (spredaj), I. Tramte, I. Tomažič, I. Stanič, K. Reš, A. Vremšak, A. Arrigler; stojijo od leve proti desni: Semen, J. Pohlin, J. Grčar, A. Pintar, J. Stele, I. Dimič, R. Mally, A. Kronabethvogel, A. Gerkman, I. Karolnik, I. Levičnik.
Arhiv: PD Lira
Res je, ponosni smo na to, da smo najstarejše slovensko pevsko društvo. Že v začetku 20. stoletja so nekateri kamniški glasbeniki, vključno z znamenitim skladateljem, glasbenikom in pedagogom Emilom Adamičem, ki je do leta 1908 živel v Kamniku, ugotavljali, da je Lira prvo ustanovljeno in uradno registrirano pevsko društvo na Kranjskem. Pred kratkim sva s kolegom dr. Primožem Kuretom ugotavljala, da je temu res tako, o čemer priča avstro-ogrsko delo iz leta 1911 (Musikbuch aus Österreich, red. Hugo Botstiber, VIII., Dunaj 1911), v katerem so popisana vsa takrat registrirana društva na področju Avstro-Ogrske in med katerimi je tudi Lira. Levji delež pri tem ima verjetno baron Andrej Winkler, ki je leta 1880 postal predsednik dežele Kranjske in namestnik cesarja. Najbrž je bil kot Slovenec še posebej naklonjen Slovenstvu in s tem verifikaciji slovenskega društva. Po podatkih, ki jih imamo, so pevsko društvo 5. novembra leta 1882 ustanovili pevci, ki so izšli iz Kamniške čitalnice, in sicer kot protiutež nemškim društvom v Kamniku z namenom, da bi spodbujali nastajanje, delovanje in razvoj slovenske kulture. Zato so tudi naročali dela slovenskih avtorjev oz. skladateljev. Vsekakor bi bilo na tem področju še vredno raziskati zgodovinsko ozadje nastanka in začetnega delovanja slovenskih društev.
Prvo slovensko pevsko društvo Lira leta 1892 ob desetletnici delovanja. Na sredi prapor društva, ki ga Lira hrani v svojem muzeju. Sedijo od leve proti desni: L. Furlani, B. Medved, I. Čebulj, M. Vremšak, J. Pirnat, A. Hrastnik; stojijo od leve proti desni: H. Kronabethvogel, A. Albrecht, J. Žnidar, G. Kronabethvogel, J. Pohlin, R. Windschnurer, A. Vremšak, Rabič, J. Jašovec, F. Stele, J. Roter, Funtek, A. Pintar, A. Bogataj, J. Stele.
Arhiv: PD Lira
Delovanje zbora je tesno povezano z dvema velikima skladateljskima imenoma, to sta Kamničana Ciril in Samo Vremšak. Kdo so še ostali dirigenti oz. zborovodje, ki so vodili Liro?
Eden začetnih zborovodij Lire je bil znan Kamničan, učitelj France Stele. V začetku 20. stoletja je s pevci občasno deloval prof. Emil Adamič, po letu 1920 pa je vodenje zbora prevzel še en znameniti Kamničan, priznani skladatelj Ciril Vremšak. Delovanje zbora je bilo samo na kratko prekinjeno v času 1. in 2. svetovne vojne. Potem pa je po letu 1945 pevski sestav zopet prevzel Ciril Vremšak, za njim pa leta 1962 njegov sin, moj profesor in kolega Samo Vremšak, ki je Liro uspešno vodil do aprila leta 1993. Po njem je z zborom deloval zborovodja in pevec Marjan Ribič, leta 2000 pa sem svojo dirigentsko službo nastopil jaz.
Vaša pot s pevci Lire se je torej začela pred štirinajstimi leti. Kaj vas je pripeljalo v Kamnik?
Mogoče lahko temu rečem usoda z veliko ali malo začetnico. Dejstvo je, da običajno pri zborih potrebujejo neko novo in svežo kri. Pred tem sem že imel nekaj izkušenj z moškimi zbori, saj sem bil med letoma 1989 in 1994 vodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec iz Ljubljane. Kasneje sem vodil še mešani pevski zbor Avtomontaža. Občasno sem deloval tudi s cerkvenimi zbori, poleg tega pa sem bil dve leti asistent in v. d. zborovodje v SNG Opera in balet Ljubljana. Če se vrnem nazaj k Liri … Res je tudi, da sem poznal nekaj članov zbora, nenazadnje pa zelo dobro tudi svojega predhodnika Sama Vremšaka, ki je bil moj profesor in skladateljski kolega. Ta celoten splet okoliščin je prispeval k temu, da sem jeseni leta 2000 začel novo pevsko sezono z Liro. Od takrat se trudim s skrbno načrtovanim programom nadaljevati delo svojih predhodnikov s poseganjem po vseh svetovnih in domačih delih, tudi zahtevnejših.
Društvo se je v prvih letih hitro razvijalo in je v svoje vrste pritegnilo tudi tamburaški orkester. Na sliki pevsko društvo Lira leta 1897 ob 15-letnici delovanja skupaj s tamburaškim orkestrom. Sedijo od leve proti desni: Kragelj, J. Pohlin, A. Pintar, A. Koželj (s tamburico), I. Filec (s tamburico), A. vremšak, P. Gorjup, K. Pohlin, J. Stele; stojijo od leve proti desni: J. Pollak, Kraus, Hegenwart, Korošec, Kronabethvogel, Dornik, Zore, J. Grčar, Grašek, neznan, Pogačnik, Levičnik, Eksler, F. Ahčin, I. Orel, D. Gasar.
Arhiv: PD Lira
Je to, da je skladatelj obenem tudi dirigent, prednost oz. privilegij – tako za vas osebno kot za pevsko zasedbo, ki jo vodite?
Verjetno je to povezano s praktičnostjo našega dela. Pevsko društvo, kakršno je Lira, si želi delati čim več vsebinsko različnih programov. Tako prirejamo vsakoletni božični koncert, pa koncerta z naslovom Pozdrav pomladi in Pozdrav poletju, pogosto se predstavljamo tudi s sakralnim programom. Dejstvo je, da skladatelj v takih primerih lahko sam poskrbi za vsebino, priredbe pesmi, tu in tam tudi iz osebnih razlogov, priznam. Nazadnje sem recimo priredil nekaj zimzelenih melodij iz zlatega obdobja slovenske popevke, Poletno noč pa nam je priredil kar Mojmir Sepe. Vse to delo potem postane neka celota.
Po čem je moški zbor Lira drugačen oz. po čem po vašem mnenju izstopa?
V prvi vrsti bi tu izpostavil našo več kot 130-letno pevsko tradicijo. Takoj za njo pa raznovrstnost našega programa, ki je zasnovan res široko. Nastopamo na številnih vsebinsko različnih prireditvah, tudi na Dnevu kamniških planin in komemoracijah. Pojemo vse od zahtevnejših umetnih pesmi slovenskih sodobnih avtorjev do opernih skladb in mednarodnega repertoarja, gojimo popularno glasbo in ljudske pesmi. Tako smo letos pripravili koncert, ki je bil posvečen koroškim pesmim, na katerem smo izvedli tudi dve noviteti: poleg moje še noviteto skladateljice Katarine Pustinek Rakar. Izpostavil bi še, da smo trikrat gostovali v Londonu, kjer smo kot edini kontinentalni evropski zbor sodelovali na festivalu waleških moških pevskih zborov v znameniti dvorani Royal Albert Hall, v angleški prestolnici pa smo imeli tudi nekaj samostojnih koncertov. Lansko leto smo nastopili skupaj z našimi švicarskimi pevskimi prijatelji v Eglisau. Zapeli smo znamenito drugo mašo skladatelja Charlesa Gounoda. Naš cilj je vsekakor širjenje in poglabljanje znanja.
Lira leta 1902 ob 20-letnici delovanja. Sedijo od leve proti desni: J. Žagar, J. Pohlin, P. Gorjup, A. Vremšak, R. Binter, A. Vedlin, A. Pintar; stojijo od leve proti desni: J. Janežič, M. Orožen, F. Ahčin, I. Gjud, I. Lorber, J. Janko, neznan, J. Vanossi, J. Grčar, neznan, J. Cenčič, F. Korošec, F. Sušnik, J. Cenčič, I. Grčar, J. Pollak
Arhiv: PD Lira
Prva pravila društva iz leta 1882: »Namen društva je pospeševati lepo petje in po mogočnosti podpirati slovenske glasbene izdelke. /…/ Vsak značajen človek, kateri se ali osebno ali pismeno enemu odborniku oglasi, se more sprejeti za uda, ako to odbor pritrdi. Če se kaki sprejem ne dovoli, pa vzrokov povedati ni treba.«
Arhiv: PD Lira
»Da se delujoči udje spodobno izurijo, osnuje odbor redne vaje, katerih se morajo vsi udeležiti. Kdor iz veljavnega izgovora izostane, se postopa z njim po drugi točki čl. 4. /…/ Udje pevskega društva nosijo o času javnih predstav ‘liro’.«
Arhiv: PD Lira
»Društvo prične svojo dejavnost koj po odobrenju teh pravil. Kamnik dne 4. novembra 1882.«
Arhiv: PD Lira
Lira je za sprejem v svoje pevske vrste izdala tako imenovano »sprejemnico«, s katero se je novi član obvezal, da bo aktivno sodeloval v društvu.
Arhiv: PD Lira
Nam lahko predstavite še bližnje koncerte oz. večje projekte, ki vas čakajo do konca tega in v začetku novega leta?
V sredo 19. novembra 2014 smo sodelovali na muzikološkem simpoziju v čast Sama Vremšaka ob 10. obletnici njegove smrti. Po simpoziju je bil v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani koncert pesmi iz njegovega opusa. Poleg nas so nastopili še študentje in profesorji Akademije za glasbo in Kvartet flavt 4syrinx. Sama Vremšaka se bomo spomnili tudi v petek 28. novembra 2014 ob 19.30 v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Na koncertu zborovskih del ob 10. obletnici skladateljeve smrti bosta poleg Lire nastopila še Slovenski komorni zbor, ki ga vodi Martina Batič, in Mešani pevski zbor Obala Koper pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Naj omenim še, da bomo na tem spominskem koncertu med drugim zapeli tudi Vremšakovo skladbo Zasuta usta pesnika Franceta Balantiča. Že tradicionalno 30. decembra 2014 ob 17.00 pojemo na božičnem koncertu v cerkvi Sv. Primoža nad Kamnikom. Po novem letu običajno še ponovimo praznični koncert in se počasi pripravljamo na pevsko revijo, nastop na akademiji ob občinskem prazniku in še pred tem na nastop ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja. Veselimo pa se tudi našega letnega koncerta, ki bo prihodnje leto nekaj posebnega, saj bomo v program vključili tudi nekaj najbolj znanih uspešnic skupine The Beatles, ki sem jih posebej priredil za to priložnost.
»Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan …,« se je slišalo iz grl lirašev in njihovih pevskih kolegic Terceta Veronika na Kamniškem sedlu ob Dnevu kamniških planin. Liraši so tudi planinci in že vrsto let sodelujejo s Planinskim društvom Kamnik na različnih planinskih prireditvah in jubilejih.
Foto: Alojz Hančič
Seveda, po intenzivnem petju se prileže malo pavze in kozarček dobre kapljice. Intenzivne vaje na Veliki planini oktobra 2014.
Foto: Alojz Hančič
»Ti, Rok, daj tale sistem še enkrat preigraj, tukaj nam nekaj ni jasno …« Korepeticije na intenzivnih vajah na Veliki planini oktobra 2014.
Foto: Alojz Hančič
»V hribih se dela dan, v hribih žari, bratje, le ven, na plan, na vrh planin! … No, še prej pa povečerjajmo do konca …«
Foto: Alojz Hančič
»Hmm … no, naj jim bo, ker jih ravno posluša naša korepetitorka …«
Foto: Alojz Hančič
»Sem pod okencem stal, sem en cegelc pobral …,« je odmevalo po planini, ko so liraši zapeli podoknico. Dekleta so pa že spala …
Foto: Alojz Hančič
»Glejte, fantje, tamle sem bil pa jaz na dopustu, ko smo še imeli sindikalne kapacitete.« Lira pri pevskih prijateljih na Reki. Z ladijo pomorske šole Bakar iz Bakarskega zaliva v Njivice in Malinsko, kjer so imeli koncert.
Foto: Alojz Hančič
Zbor je kar trikrat nastopil v Londonu v dvorani Royal Albert Hall (leta 2004, 2008 in 2012), na povabilo moškega zbora The Treorchy Male Choir pod pokroviteljstvom princa Charlesa. Koncerti so bili zelo odmevni, saj ni dano vsakomur peti v tako veličastni dvorani.
Lira pred nastopom v Londonu
Foto: Alojz Hančič
»Fantje moji, dajmo, pokažimo, kaj je Lira!« Slavnostni koncert ob 130. obletnici društva leta 2012.
Foto: Alojz Hančič
