V Švedskem Göteborgu se je 3. avgusta odvila druga izvedba tekmovanja za Evrovizijski zbor leta, na katerem so se slovenski predstavniki, vokalna skupina Jazzva iz Ljubljane, odrezali več kot odlično. Mednarodno tekmovanje za Evrovizijski zbor leta sta ponovno organizirali Evropska televizijska zveza (EBU), katere članica je tudi RTV Slovenija, in organizacija Interkultur. Vokalno skupino Jazzva je kot predstavnika Slovenije predlagalo Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, projekt pa so finančno podprli tudi pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Člani skupine so za ta prispevek delili nekaj prijetnih spominov in utrinkov iz ozadja dogajanja ter napovedali svoje jesenske izzive.
Priprave na nastop
Jazzva se je z veseljem odzvala povabilu RTV Slovenija ter se resno in zavzeto lotila priprav na tekmovanje. Čeprav so vsi (pojoči) člani skupine – Anej Kebrič, Andrej Perdih, Klemen Dovjak, Jon Leskovec, Anja Hrastovšek, Katja Kovačič in umetniška vodja Jasna Žitnik – pevske izkušnje dolga leta pridobivali tudi pri znanih klasičnih zborovskih sestavih in bili vajeni tradicionalnih zborovskih tekmovanj, povezani v vokalno skupino Jazzva pa so uspešno nastopili tudi na mnogih a cappella tekmovanjih (Sredi zvezd, vokal.total, A cappella Wettbewerb Leipzig, Tampeeren Sävel), tokrat niso zares vedeli, kaj pričakovati in kako se pripraviti. Tekmovanje za Evropski zbor leta je potekalo šele drugič, in čeprav so v prvi izvedbi tekmovanja leta 2017 slovenske predstavnice Carmen manet odkrile zmagovalni recept, je Jazzva kot prva manjša skupina iz a cappella žanra morala najti svojo pot. Ta se je izkazala za uspešno, saj so se domov vrnili zadovoljni in ponosni na svoj nastop, ki jih je uvrstil na odlično tretje mesto.
Organizatorji tekmovanja so poleg nekoliko nenavadne definicije zbora, tj. več kot štiri osebe, podali le navodilo, da mora vsak nastopajoči pripraviti dve skladbi, s katerima bo najbolje predstavil svojo državo in lastno ustvarjanje. Člani Jazzve so se odločili, da želijo predstaviti svojo skupino takšno, kot je, in ne takšno, kot bi morda ustrezala strokovni žiriji in poslušalcem, hkrati pa so hoteli izpostaviti pestrost ljudskih motivov iz različnih slovenskih pokrajin. Tako so se v venčku Spominčice, ki ga je za skupino priredila skladateljica Veronica Emer, znašli napevi iz Prekmurja, Štajerske, Primorske in Rezije, z izbiro kratkega in tradicionalno odpetega motiva iz skladbe Pa se sliš’ pa so se člani Jazzve želeli pokloniti svojim zborovskim koreninam in veličini slovenske zborovske tradicije, ki so jo s ponosom ponesli v svet. Ljudsko skladbo Bejži ftiček, ki so jo prihranili za finalni nastop, je priredila umetniška vodja skupine Jasna Žitnik.
Skladbama so dodali koreografijo, ki jo je oblikovala Nastja Vodenik, svoj nastop izpilili do zadnje potankosti in v času priprav uspešno izpeljali še Adrifund kampanjo za zbiranje sredstev, saj si poti na Švedsko brez podpore svojega zvestega občinstva ne bi mogli privoščiti.
Ob prihodu v Göteborg jih je pričakalo nešteto vaj in spremljevalnih dogodkov, ki so bili kljub zelo dobri organizaciji precej naporni in utrujajoči. Na televiziji mora biti namreč vse videti brezhibno in včasih se je zazdelo, da je sama izvedba skladbe drugotnega pomena. Na trenutke so se sebi zazdeli majhni in nepomembni, saj so zbore iz drugih držav spremljale obsežne delegacije, lastne televizijske ekipe in podporniki, Jazzva pa se je na pot odpravila sama. Ravno v takšnih trenutkih so bili še posebej veseli prihoda častnih gostij, zmagovalk prve izvedbe tekmovanja za Evrovizijski zbor leta, deklet iz Carmen manet, ter njihovega dirigenta Primoža Kerštanja, ki so se izkazali kot neusahljiv vir podpore in dobrih nasvetov. Razveselili so se tudi peščice svojih navijačev (med njimi tudi »naš dragi Kajo«) in spodbudnih sporočil, ki so jih ves čas prejemali od doma.
Tekmovanje za Evrovizijski zbor leta
Nastopajoči zbori so bili brez izjeme dobro pripravljeni na tekmovanje, česar zaradi specifik ozvočevanja zborov v televizijskem prenosu morda ni bilo vedno slišati, ubrali pa so zelo različne pristope pri izbiri sporeda. Nekateri zbori so tako izbrali skladbe, ki smo jih vajeni poslušati na tradicionalnih zborovskih tekmovanjih in so kdaj širšemu občinstvu nenavadne, pretirano eksperimentalne in celo manj poslušljive, spet drugi pa so v obzir vzeli televizijski prenos v najbolj gledanem terminu in predstavili množici bolj všečen program, s čimer pa so morda zamudili priložnost za boljšo predstavitev svoje države (tako žanrsko kot jezikovno).
Vrstni red nastopajočih:
Država | Zbor/Vokalna skupina | Vodja/dirigent |
Švedska | Zero8 | Rasmus Krigström |
Belgija | Almkalia | Nicolas Dorian |
Latvija | Babite Municipality Mixed Choir Maska | Jānis Ozols |
Nemčija | BonnVoice | Tono Wissing |
Norveška | Volve Vokal | Gro Espedal |
Danska | Vocal Line | Jens Johansen |
Škotska | Alba | Joy Dunlop |
Slovenija | Jazzva | Jasna Žitnik |
Švica | Cake O’Phonie | Antoine Krattinger |
Wales | Ysgol Gerdd Ceredigion | Islwyn Evans |
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali angleški skladatelj in dirigent John Rutter, ameriški pevec, skladatelj, dirigent in producent Deke Sharon, ki velja za utemeljitelja sodobne a cappella glasbe, in švedska pevka, skladateljica ter ustanovna članica a cappella skupine The Real Group Katarina Henryson, je nastope zborov komentirala zelo navdušeno, a precej posplošeno, saj verjetno za bolj izdelana mnenja v televizijskem prenosu niti niso predvideli časa. Jazzvi se je v srce še posebej usedla pohvala Deka Sharona, ki je izpostavil, da petje na mikrofone kljub splošnemu prepričanju ni v ničemer lažje, saj izpostavi vse malenkosti in morebitne napake posameznih pevcev. Poudaril je še, da se melodije v Jazzvinih priredbah niso podvajale in je vsak član uspešno odigral vlogo solista v skupini, zaključil pa z besedami, da je bila Jazzva »7-part awesome«.
Za napredovanje v finale je žirija izbrala zbor Vocal Line iz Danske, slovenskemu občinstvu bolje poznan mešani zbor Maska iz Latvije in vokalno skupino Jazzva. Z uvrstitvijo med najboljše tri zbore tekmovanja so člani Jazzve uresničili svoja tiha pričakovanja, posebej pa so se razveselili možnosti, da občinstvu in žiriji pokažejo še skladbo, ki jo je priredila njihova umetniška vodja. Zbor Vocal Line, ki je osvojil naziv zmagovalca tekmovanja, je tudi v finalu stavil na manj tradicionalen zborovski nastop, kar je izpostavil tudi član žirije Deke Sharon s komentarjem, da si želi, da bi tudi v ZDA imeli tako dobre pop zbore. Drugouvrščeni zbor Maska se je s svojim programom navezal na latvijsko tradicijo, žirija pa je izpostavila predvsem preplet »surovega« in »zborovskega« glasu ter moč in strast, ki ju vedno nosijo njihovi glasovi. Jazzva, ki je zasedla končno tretje mesto, pa je s skladbo Bejži ftiček po besedah predsednika žirije, Johna Rutterja, čudovito zaokrožila večer.
Odmevi in načrti za prihodnost
Člani Jazzve si kot predstavniki edine a cappella skupine na tekmovanju (in morda tudi kot nasledniki zmagovalk Carmen manet) niso obetali zmage na tekmovanju, seveda pa so si želeli Slovenijo predstaviti v najboljši možni luči (in zvoku, kot se radi pohecajo). Svoj nastop so tako v množici bolj ali manj klasičnih zborov izkoristili kot prikaz, kako se je mogoče poigravati z glasovi, saj so se zavedali, da tradicionalnemu zboru kot skupina s sedmimi pevci težko konkurirajo. Podobno mnenje je z njimi delila tudi predstavnica žirije, Katarina Henryson, ki je izpostavila, kako težko nalogo je imela žirija, ker je morala ocenjevati tako različne skupine z različnimi pristopi. Omenila je še, da so bili nekateri zbori razočarani, saj so se pripravljali na klasično zborovsko tekmovanje, ter da bi bilo smiselno, da bi EBU v prihodnosti podala bolj specifične smernice, na osnovi katerih bi se sodelujoči zbori tekmovanja udeležili z drugačnim pristopom, zavedanjem in tudi pričakovanji.
V uradnem mnenju so člani žirije poudarili, da je Jazzva s svojo profesionalnostjo, zavzetostjo in odrsko prezenco pripravila izjemen nastop, na izrazito pozitiven odziv pa je naletela skladba Bejži ftiček – zapisali so, da gre za dober preplet ljudske glasbe in vokalnega jazza v obliki mojstrsko napisane priredbe, v kateri je bila vsaka malenkost izvedena brezhibno.
Člani Jazzve so se v domovino vrnili nekoliko utrujeni, a polni pozitivnih občutkov, predvsem pa hvaležni vsem, ki so jim nudili pomoč in izkazali podporo. V pohvalah in prijaznih komentarjih so našli zagon za projekte, ki jih bodo izpeljali še pred koncem leta – v jesenskih mesecih bodo izdali svojo prvo zgoščenko, med 10. in 13. oktobrom pa se bo odvil Ljubljana Vocal Festival (nekdanja Popjazziada), v sklopu katerega pripravljajo štiri pestre večere vokalne glasbe in letos prvič še sklop zanimivih delavnic.
Posnetek celega tekmovanja za Evrovizijski zbor leta: