Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus, ki se je odvijalo v Mariboru med 12. in 14. aprilom 2019, je bilo po mnenju mnogih eno najboljših v vseh 15 izvedbah od leta 1992 (dogodek poteka bienalno). 13 pevskih zasedb iz Evrope, Azije, Amerike je poskrbelo za izjemne pevske užitke ob izbranih programih in izvirnih predstavitvah. Največji zborovski dogodek v Mariboru in v Sloveniji privabi tudi gostujoče strokovnjake iz tujine in nudi priložnost za debate med glasbeniki. Da je zborovsko petje pri nas ena najbolj množičnih ljubiteljskih dejavnosti, priča zvesto občinstvo zborovskih pevcev, ki vsa leta spremljajo tekmovanje in so tako neformalna žirija vsega dogajanja. Tako je med poslušanjem zborovskih nastopov in vmesnimi klepeti nastal tudi naslednji zapis.
Začnimo pri koncu in pri najpomembnejšem: zmagovalcu tekmovanja Galllus 2019. Ko so v nedeljo v dvorani namesto fanfar zbrani zborovski pevci pod vodstvom nenadomestljivega in operativnega direktorja Matije Varla hudomušno in prisrčno zapeli frazo Gallusove Musica noster amor, je bil zmagovalec znan: Mešani zbor Latvijske Akademije za glasbo Jāzeps Vītols, ki bo prihodnje leto v Debrecenu na Madžarskem tekmoval za veliko zborovsko nagrado Evrope. Veselje je ob kratkem pogovoru z nami delil dirigent Jānis Ozols:
»Vsak bi bil danes lahko zmagovalec, saj je bila raven tekmovanja izjemno visoka. Kar poudarjam pred pevci, je, da je ob pravilnih notah, točnih tempih zelo pomembno, da v glasbo vložimo dušo, srce, čustva in zgodbo, ki jo pojemo. Seveda občinstvo ne more razumeti latvijskega jezika in ne pozna naše ljudske glasbe, za nas je pomembno, da osvojimo isto občutje, in to je največji uspeh, da daš občutke, zgodbe in srce v glasbo.
Vodim študentski zbor akademije in moj namen je, da jim pokažem, kaj se na zborovskem področju dogaja po svetu. So zelo mladi in mnogi nimajo veliko priložnosti obiskovati tekmovanja. Sam sem že bil tukaj in vem, da je raven zelo visoka. Zbori, ki tekmujejo, so unikatni, vsak izmed njih bi lahko osvojil prvo mesto. Svojim pevcem sem želel pokazati, kako to deluje v svetu.
Sicer pa s tem zborom pripravimo osem programov na leto in za to tekmovanje nismo imeli posebnega študija. Zdaj vidim na njihovih obrazih, da šele začenjajo razumeti, kam smo prišli … O, to je bilo zelo zanimivo potovanje. Kar pa zadeva program, v Latviji ne izvajamo prav pogosto Gallusa in sem vesel, da sem spoznal to glasbo. Tudi skladbo Zarja imajo vsi radi, upam, da smo ujeli dobro slovensko izgovorjavo. Veliko izvajamo sodobno latvijsko glasbo, ker pa so v zboru v glavnem študenti, morajo spoznati vso glasbo.«
Zmagovalni Mešani zbor Latvijske Akademije za glasbo Jāzeps Vītols in dirigent Jānis Ozols, ki je na sklepni podelitvi popeljal polno dvorano 450 pevcev skozi obvezno skladbo, Močnikovo Zarjo (op. ur.: dirigenta smo pred leti že gostili v pogovoru, ko se je z zborom Maska uvrstil na drugo mesto tekmovanja Gallus 2015: Janis Ozols v čarobnem laboratoriju latvijske skupnosti Maska).
Da bo letošnje tekmovanje res kakovostno, je bilo slutiti že mnogo prej, saj se je na tekmovanje prijavilo veliko število zborov in so lahko naredili res dober izbor, kot pojasnjuje programska vodja Mihela Jagodic: »Letos smo imeli velik vpis, prijavljenih je bilo kar 36 pevskih zasedb, od tega velika večina tako kvalitetnih, da bi jih lahko sprejeli na tekmovanje, a tekmuje jih lahko le 12. Letos smo dodali še enega. Dokončen izbor naredi umetniški svet, ko posluša poslane posnetke in pregleda sporede.«
Prijavljeni zbori imajo praviloma za sabo že uspehe na drugih mednarodnih tekmovanjih, zato tako poslušalci kot žirija pričakujejo res vrhunske izvedbe, nastopi pa so pospremljeni tudi s pričakovanji repertoarnih novosti. Mednarodna žirija v sestavi Ambrož Čopi (Slovenija), Jae-joon Lee (Južna Koreja), Manuel Warwitz (Avstrija/Nemčija) in Sigvards Kļava (Latvija) s predsedujočo Heleno Fojkar Zupančič (Slovenija) je odločala o najboljšem med najboljšimi: »Najprej ocenjujemo tehtnost izbora programa, stilno raznolikost, težavnost programa in kako nastopajoči izvedejo program. Pozorni smo na intonacijo, na homogenost zvoka, na muzikalno podajanje, tudi na odrsko prezenco, na prepričljivost nastopa. Tistega najboljšega pa običajno odlikuje nekaj več: kako glasba spregovori in kako se nas dotakne,« je povedala predsednica žirije Helena Fojkar Zupančič.
Petkovo oblačno in deževno popoldne ni obetalo prav zanesenjaškega vzdušja, a prvi netekmovalni koncert zasedb s programsko zaokroženim sporedom, značilnim za deželo, od koder zasedba prihaja, je prinesel prvo vedrino in poleg vpogleda v različne glasbene kulture in prakse, ki so jih nekateri vpeli v odrsko stilizirano etno – folklorno podobo, prinesla zanimivo pevsko popotovanje po deželah sveta in prve vtise o izbranih zborih. Že petkov nastop je dal vedeti, da so zasedbe dobre in precej izenačene.
Sobota je bila namenjena obveznemu programu, v katerem so pevske zasedbe izbirale eno od skladb Jacobusa Handla – Gallusa, eno skladbo iz obdobja romantike in priredbo slovenske ljudske pesmi Zarja, ki jo je kot noviteto za tekmovanje napisal Damijan Močnik. Spoznavanje z Gallusovo glasbo je bilo za marsikateri zbor vstopanje v oddaljeno in neznano, za poslušalce pa razmišljanje, kako različno in drugačno je lahko doživljanje tega renesančnega mojstra. Zares prepričal nas je Pater noster Akademskega pevskega zbora Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc, ki je prejela nagrado za najboljšo izvedbo te Gallusove skladbe.
Tretjeuvrščeni Akademski pevski zbor Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc je občinstvo nagradilo tudi s prvo nagrado na otvoritvenem nastopu.
Manuel Warwitz, član žirije iz Nemčije, pevec in učitelj vokalne tehnike ter solist v vokalnih skupinah, med drugim od leta 2003 v skupini Singer Pur in od leta 2011 v renesančni skupini solistov Collegium Vocale Gent, pravi, da »mnogo zborov ni našlo prave interpretacije Gallusa. Veliko se ukvarjam z renesančnim repertoarjem in poznam Gallusa, izbral bi drugačno interpretacijo, kot sem jih slišal. A moram reči, da je to moja edina pripomba, poudaril bi, da je bilo tekmovanje kot celota izvrstno.«
Da skladbe starejših obdobij odpirajo številne dileme interpretacij, je nakazal tudi dirigent nemškega Komornega zbora Glasbene akademije iz Mannheima, ki si je pred leti kot gost že ogledal tekmovanje in bil seznanjen z njegovimi kvalitetami. Med prvimi pripravami na nastop mi je uspelo poklepetati tudi z njim: »Pri skladateljih, kot je Gallus in latinskih tekstih, se vedno sprašujemo, kakšno izgovarjavo bomo izbrali: italijansko ali klasično latinščino. Mi smo se odločili za italijansko izgovorjavo in mislim, da smo naredili prav. Sicer pa smo za mariborsko tekmovanje pripravili zelo raznolik program, sodelovali smo z igralcem, da bi izboljšali nastop na odru, imeli smo veliko vaj, da bi izboljšali intonacijo v posameznih glasovnih skupinah, imeli smo veliko nastopov, da smo osvojili nastopanje. Pogovarjali smo se o formacijah zbora, za vsako skladbo posebej se mora ujemati, zato pri vsaki skladbi tudi menjujemo postavitev pevcev,« je povedal dirigent Harald Jers iz Nemčije.
Komorni zbor Glasbene akademije iz Mannheima pod vodstvom Haralda Jersa si je s slovenskim zborom delil tretje mesto.
V soboto smo slišali tudi 13 izvedb nove slovenske priredbe ljudske pesmi Zarja, ki jo je po naročilu za obvezni del letošnjega tekmovanja napisal Damijan Močnik. Skladatelj je ob koncu tekmovanja tudi izbral najboljšo izvedbo in nagrada je ponovno šla v roke latvijskega zbora. Skladatelja smo povprašali, kako je skladba nastajala in kaj je bilo odločujoče pri njegovi izbiri:
»Pri svojih odločitvah vedno tehtam najprej zvestobo notnemu zapisu, iskal pa sem tudi točko, tisto več, kar so dali zbori svojega v izvedbo. Želja organizatorjev je bila, da skladba temelji na slovenski ljudski glasbi, tako sem iz treh pokrajin – Koroške, Štajerske in Rezije – izbral ljudske melodije, ki govorijo o zarji in jih povezal v učinkovito zaporedje. Glede na zasnovo tekmovanja je bilo treba narediti šest verzij: za mešani, ženski in moški zbor in še za vokalne skupine: mešano, moško in žensko, kar je predstavljajo velik zalogaj. Vesel sem bil, ko sem slišal, da je skladba v vseh teh različicah zelo dobro zaživela na odru. Zbori so dobili posnetek besedila, da so se lahko naučili. Mislim, da so vsi zbori nalogo opravili zelo dobro, predvsem pa mi je bilo všeč, da je vsaka zasedba to skladbo nekako posvojila in skušala iz nje izvleči nekaj več. Tako smo bili pravzaprav priča 13 popolnoma različnim izvedbam. Zanimivo je bilo tudi to, kako so si nekateri predstavljali, da obogatijo izvedbo z gibom,« je povedal Damijan Močnik.
Slovensko besedilo v narečju je velikokrat izziv tudi za slovenske zbore, še toliko bolj pa za zbore iz povsem drugačne kulturne tradicije, kot je bil Fantovski zbor Kolidža Wah Yan iz Kowloona v Honkongu z dirigentom Lesleyem Ka-Hei Chanom: »Slovenščino se učimo zelo počasi. Organizatorji so nam na srečo zagotovili posnetke. Zelo dobro je, da ne razumemo le izgovorjave, ampak tudi pomen besed. Da lahko ujamemo občutja in čustva v skladbi. Sicer pa so fantje, v večini so stari 15 let, nekaj pa imamo tudi starejših, nad 20, prvič v Evropi in to je naše prvo evropsko tekmovanje. Zelo smo veseli, da smo tukaj,« je povedal pred tekmovanjem.
Fantovski zbor Kolidža Wah Yan iz Kowloona v Honkongu, ene izmed dveh jezuitskih gimnazij s skoraj stoletno tradicijo, je z dirigentom Lesleyem Ka-Hei Chanom v zadnjih letih osvojil več prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih v Kanadi, Singapurju in na Japonskem. V Mariboru si je delil sedmo mesto in prejel nagrado za najboljšo zasedbo enakih glasov ter tretjo nagrado občinstva na otvoritvenem nastopu.
Prvič sploh so se na tekmovanje podali člani vokalne zasedba B2 iz Litve. Skupino sestavljajo pevci in zborovodje, ki so se srečali na akademiji. Sedem pevcev pod vodstvom kontratenorista Vaidasa Bartušasa prepeva različne sloge sodobne glasbe, tudi jazz in etno glasbo. »To je naše prvo tekmovanje, vsak rezultat je korak na poti našega druženja, naše male družine. Pravzaprav smo že zmagovalci, tekmovanje je namreč le konec nekega procesa. Vse, kar se je že zgodilo do sedaj, je bilo čudovito,« je povedal Vaidas Bartušas, spremljevalna članica zasedbe Ingrida Alondere pa je ob skladbi Zarja dodala, da je »slovenščina zelo lep jezik, čustven in globok. Spominja me na litovsko glasbo, zelo podobne občutke poznamo v litovski narodni glasbi. Kako mi poimenujemo zarjo? Mi pravimo ošra.«
Vokalna skupina B2 iz Litve z umetniškim vodjem Vaidasom Bartušasom je prejela drugo nagrado občinstva na otvoritvenem nastopu.
Med poslušalci v občinstvu, v glavnem pevci, ki leta neumorno spremljajo vse nastope, se praviloma razvije vroča debata, kdo se bo uvrstil v finale, ali se bo uspelo prebiti tudi kateri od malih vokalnih skupin; nekateri se podajo v psihološki profil žirije in ugibajo, kako bo odločila. A bili smo si edini: v finalu ne bo malih vokalnih skupin, boj pa se bo odvijal med zelo izenačenimi Latvijci, Španci, Nemci in Slovenci. Ugibali smo, kdo bi lahko bil peti v nedeljskem tekmovanju za veliko nagrado. Žirija je odločila, da bodo to Komorni pevci Kolidža Mt. San Antonio iz Amerike in dirigent Bruce Rogers.
Komorni pevci Kolidža Mt. San Antonio iz Amerike pod vodstvom Brucea Rogersa so doslej prepotovali skorajda ves svet, od ZDA in Kanade do Avstralije, Kitajske, Južne Afrike in Evrope.
Male vokalne zasedbe se redkeje uvrstijo zelo visoko in glede na specifično strukturo skupine jih pravzaprav težko ocenjujemo z istimi kriteriji kot velike zbore. Tudi o tem sem pred nedeljsko razglasitvijo rezultatov na kratko spregovorila s članom žirije Ambrožem Čopijem:
»Vokalne skupine morajo biti iz res verziranih pevcev, uravnoteženi po kakovosti in tudi vokalno. In tukaj smo imeli kar nekaj takih skupin, ki so imele probleme že v izhodišču, v zvoku, pomanjkljivost morda srednjih glasov, nizkih glasov, kjer se potem zvok težko uredi, kljub njihovi želji in sposobnosti kreiranj, v interpretacijah določenih zvrsti, stilov. Nekateri pa so si morda zastavili nekoliko težjo nalogo in izbrali skladbe, ki niso primerne za vokalno skupino, kjer se zahteva več zvoka in je težko zdržati določeno napetost in vzpostaviti razmerje med karakterji in dinamiko v tisti skladbi. Sicer pa mislim, da je bila to ena najkakovostnejših izvedb tekmovanja v Mariboru. Ocene niso odraz nižjih kriterijev žirije, temveč pokazatelj dejanskega stanja. Imamo veliko visokih ocen, današnji grand prix bil lahko bil tudi evropski, zbori, ki so tukaj, bi lahko bili zmagovalci marsikaterega tekmovanja v Evropi. Mislim, da so malenkosti odločale o vrstnem redu, predvsem programska zasnova, interpretativna moč zbora, ki je res sugestivno deloval na občinstvo in na žirijo. Imeli smo priložnost slišati ogromno literature, nekatere take skladbe, ki so bile prav pisane na dušo in zmožnosti, kakovosti posameznih zborov. Nekateri dirigenti so zelo pametno izbirali, nekateri malo manj. Tradicija nekega zborovskega petja v določenih okoljih je drugačna, in ko se srečaš z literaturo, ki zahteva določene standarde, je morda lahko težje za nekoga, ker ne pride toliko do izraza njegova kulturna zapuščina. Vendar se na tekmovanju zahtevajo tako renesančna kot romantična glasba, čudovit izbor je bila tudi Močnikova Zarja, skladba, v kateri se pevec ne pokaže toliko tehnično, pač pa v sposobnosti kreiranja določenih zvokov in vzdušij med ljudskimi napevi. Nekateri zborovodje so zelo premišljeno iskali repertoar, ki ni tako pogosto izvajan. Nekateri so se usmerili v 20. stoletje, v iskanje sodobnejših pristopov, zvoka in tesnejšega stika s poslušalci, in na ta način postregli s presenečenji v literaturi, ki jih ne poznamo. Tudi take smo zelo lepo sprejeli. Nekateri pa so se odločali za več tradicionalne glasbe. Odvisno; zvok zbora odloči, katera glasba mu je bližja, in to se je tudi čutilo v posameznih izpovedih ter interpretacijah zborov.«
Med malimi zasedbami smo gostili tudi AcapellArt Singers iz Madžarske (desno) in Genova Vocal Ensemble z umetniško vodjo Roberto Paraninfo iz Italije, ki je prejela nagrado za najboljšo malo pevsko skupino in za najbolj izviren koncept ter prepričljiv nastop na otvoritvenem koncertu (levo).
Tekmovanja se je udeležil tudi nekdanji predsednik Evropske zborovske zveze ECA – Europa Cantat in sedanji podpredsednik Svetovne zborovske zveze IFCM Gábor Móczár, ki je bil navdušen nad tekmovanjem in nedeljskim skupnim prepevanjem v dvorani Union: »Že nekajkrat sem bil v Mariboru in ne spomnim se tako visokega nivoja, kar je dobro tudi za občinstvo. Po svoje je to prednost in slabost hkrati: prednost je ta, da so vsi zbori res zelo zelo dobri, pomanjkljivost pa, da se vsi dobri ne morejo uvrstiti v finale. A žirija je morala sprejeti odločitev in mislim, da je dobro izbrala. Zelo sem užival ta vikend. Opazil sem tudi nekaj novih elementov, ki so zelo zanimivi. Najbolj pa sem užival ob petju vseh v dvorani ob skladbi Damijana Močnika, ki je zelo lepa. Še posebej dobro je to za promocijo slovenske ljudske glasbe in slovenskih del in prepričan sem, da bo 90 odstotkov vseh zborov ohranilo to skladbo na svojem repertoarju. In to je najpomembnejše: da zbori odnesejo domov del slovenske kulture in da jo bodo prepevali drugim ljudem. Res sem zelo vesel, da sem tukaj, in se že veselim naslednjega tekmovanja čez dve leti.«
Med znanimi obrazi, ki dolga leta spremljajo zborovsko dogajanje, je bila tudi glasbena urednica Branka Kljun. Mikrofon, ki ga ima zmeraj pri sebi, je bil tokrat na drugi strani, saj me je zanimalo, kako sama doživlja tokratno tekmovanje: »Pogosto spremljam tekmovanja, tudi v tujini, in moram reči, da je mariborsko nekaj posebnega. Že zato, ker imamo čudovito dvorano, kar ni pravilo, prej redkost. Morda tudi zaradi odlične organizacije Matije Varla in Mihele Jagodic se k nam prijavljajo tako dobri zbori. To, kar se nam je zgodilo letos, pa je presežek. Veliko let, morda vseh 15 izvedb, spremljam to tekmovanje in letos je res na izjemno visoki ravni. Nismo mogli z gotovostjo reči, kdo se bo uvrstil v finale, niti kdo bo pristal na vrhu. Zagotovo pa lahko rečemo, da bi v finale, ob izbranih petih, lahko prišel še kdo.«
Nedeljski finale sta za las zgrešila še dva zanimiva sestava: ruski zbor Mlada pod vodstvom Olge Viguzove (desno), ki ga med drugim odlikujejo sodobne oblike glasbenega muziciranja in svojstven osebni slog, ter irski zbor New Dublin Voices (levo), ki se je slovenskemu občinstvu predstavil že leta 2015 v Mariboru, ko je zasedel tretje mesto, poznan pa je po slogovno raznovrstnih sporedih in mnogih krstnih izvedbah pod vodstvom Bernie Sherlock (op. ur.: zborovodkinja je bila tedaj tudi gostja pogovora v Naših zborih: Zborovstvo na zelenem otoku).
S posebnimi pričakovanji je bil pospremljen španski – baskovski zbor KUP Taldea iz Tolose z dirigentom Gabrielom Baltesom, ki je pred desetimi leti že tekmoval v Mariboru (op. ur.: takrat je delil zmago s Komornim zborom Ave) in je ohranil sloves odličnega zbora z zahtevnimi programi. Tokrat je osvojil drugo mesto, prijetno pa presenetil z izbiro slovenske skladbe Tineta Beca Cantate Domino, tretjo iz cikla Three compositions based on Gregorian Chant na nedeljskem nastopu. Njihovo izvedbo je na kratko komentiral tudi skladatelj, ki smo ga ujeli med poslušalci: »Španci imajo zelo lep zvok in izvedba mi je bila res zelo všeč. Sicer pa so zelo dobro pripravili tudi ostali del programa, in kar so pokazali danes vsi izbrani zbori, je bilo res raznoliko, od renesanse, romantike do modernega obdobja. Veliko novega je bilo slišati, kar je zame še posebej zanimivo, da vidim in slišim, kako pišejo tudi drugi skladatelji. Tako, da je bil danes zelo lep dan tukaj, kljub dežju,« je povedal skladatelj Tine Bec.
KUP Taldea iz Tolose se je z dirigentom Gabrielom Baltesom v 15 letih obstoja mnogokrat potrdil kot izjemen zbor, ki je kos najzahtevnejšim partituram, z najvišjimi uvrstitvami na mednarodnih tekmovanjih v Tolosi, Mariboru, Toursu in drugod pa si je prislužil tudi povabilo na Svetovni zborovski simpozij 2017 v Barceloni.
Občinstvo je seveda najbolj ognjevito spremljalo in spodbujalo edini slovenski zbor, Akademski pevski zbor Maribor in zborovodkinjo Tadejo Vulc. Ob končni razglasitvi si je zbor delil odlično tretje mesto z nemškim zborom iz Mannheima. V pripravljenem programu pa so ponovno pokazali svojo izvirnost in prepoznavnost zlasti v sodobnih skladbah. Tokrat so bile to skladbe Tadeje Vulc, Tineta Beca in Nane Forte, ki so pogosto opremljene s stiliziranim odrskim gibom, kar daje zboru še poseben pečat.
Mariborsko tekmovanje Gallus je od leta 2008 del mednarodne zveze za veliko nagrado Evrope za zborovsko petje (European Grand Prix for Choral Singing). V tej zvezi so še tekmovanja v mestih Tolosa v Španiji – Baskiji, Varna v Bolgariji, Tours v Franciji, Arezzo v Italiji in Debrecen na Madžarskem. Vsako leto se tako posamezni zmagovalec teh tekmovanj uvrsti v veliki finale, ki je naslednje leto v enem od šestih mest. Maribor je veliko nagrado gostil leta 2012, ko je bil del programa Evropske prestolnice kulture, drugo tekmovanje je bilo leta 2018, naslednje tekmovanje v Mariboru bo leta 2024. Kot smo že omenili, se letošnji zmagovalec, Mešani zbor Latvijske Akademije za glasbo Jāzeps Vītols, uvršča v finale 2020, ki bo v madžarskem Debrecenu.
Že zato, ker zbori prihajajo z vsega sveta, je organizacija tovrstnih tekmovanj velik zalogaj, dogodek pa hkrati tudi priložnost za mesto. »To pomeni uskladiti 450 pevcev različnih kultur, koordinirati zbore, ki imajo zelo različne organizacijskih pristope, od takih, ko en pevec organizira celotno pot in smo z njimi zelo veliko v kontaktu, do takih, ki si privoščijo svojega ‘tour operaterja’ in jim vso pot organizira turistična agencija. Z njimi je lažje komunicirati. Kaj prinaša tekmovanje Mariboru? Mislim, da ogromno. Že sami izračuni kažejo, koliko denarja se obrne v mestu, Maribor čisto drugače zaživi ob zborovskih pevcih, ki so navdušeni nad naravo, nekoliko manj letos nad vremenom,« sklene organizacijski direktor tekmovanja Matija Varl.
TV-posnetek finala za veliko nagrado tekmovanja Gallus – Maribor 2019:
