Sedmi teden od razglasitve pandemije je vlada uvedla nove sprostitve najstrožjih ukrepov za zmanjševanje okužb z novim koronavirusom. Svoja vrata so odprli knjižnice, muzeji, galerije, pa cerkve in tudi gostilne, če te le premorejo teraso ali dvorišče, kjer bodo obiskovalci lahko popili kavo po pravilih varnega druženja. Nekateri malčki in šolarji že pripravljajo svoje torbice in nahrbtnike, svoje »nahrbtnike« pa so dobili tudi nekateri politiki in javni uslužbenci, ki so poskrbeli, da se kopja v deželi Kranjski spet lomijo. Zbori še vedno »molčijo«: zbiranje v skupinah je prepovedano, zato tudi zborovsko petje ni dovoljeno. (Morda pa bi na biciklih ali kakih drugih rekreacijskih pripomočkih še nekako šlo?)
Tokrat so se na povabilo k sodelovanju odzvali Aljaž Bastič, zborovodja MePZ Prosavus iz Zasavja, Žiga Kert, zborovodja MePZ Crescendo iz Škofje Loke in Mešanega mladinskega zbora Gimnazije Škofja Loka, Kerstin Pori, zborovodkinja Dekliškega pevskega zbora Aglaja iz Radelj ob Dravi, ter Tomaž Pirnat, zborovodja Komornega zbora Limbar iz Moravč in Mladinskega zbora RTV Slovenija.
Mešani pevski zbor Prosavus iz Zasavja je med najmlajšimi zbori letošnjega tekmovanja Naša pesem v Mariboru. Komaj tretjo sezono deluje, pa se je že prebil med najboljše v državi. Tja ga je umestila strokovna žirija letošnjega regijskega tekmovanja pevskih zborov, ki mu je pripela zlato priznanje z odliko. Ob tem uspehu pa se pevci lahko pohvalijo tudi z odlično uvrstitvijo na mednarodnem tekmovanju Zlatna lipa Tuhlja na Hrvaškem, kjer so tekmovali lansko leto.
Zbor Prosavus sestavljajo pevci iz vsega Zasavja, iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Kresnic. »V Zasavju imamo zelo močnega konkurenta,« pove zborovodja Aljaž Bastič, »zato sem kar vesel, da smo uspeli pridobiti tako lepo število pevcev. Poleg Zbora sv. Nikolaja iz Litije smo eden redkih sestavov, ki delujemo na tem področju ambicioznejše zborovske glasbe.«
Zbor trenutno ne vadi. Zborovodja Aljaž Bastič se s člani upravnega odbora zbora pogosto sliši, s predsednikom pa tako rekoč dnevno. »Pred zaostritvijo ukrepov smo bili že kar dobro pripravljeni na tekmovanje,« pove dirigent, »da bi delali po Zoomu, se mi ni zdelo smiselno, še zlasti zato ne, ker vem, da imajo nekateri pevci v tem času zelo veliko dela, med njimi je tudi nekaj dijakov, ki jih zdaj čaka matura. Če nas bo novembra še vedno zanimal nastop na Naši pesmi? Seveda, absolutno, če bo le zagotovljenega dovolj časa za osvežitev in utrditev programa. Verjamem, da organizatorji mislijo tudi na to. Naša pesem ni edino tekmovanje, ki smo ga imeli v načrtu. Prav te dni naj bi sodelovali na tekmovanju Zlatna vila v Prijedoru, pa je tudi to preloženo, in sicer na maj 2021. To pa pomeni, da se je letošnja sezona za nas preslikala v prihodnjo. Ta bo tako za naš zbor kar bogata in naporna, saj imamo v načrtu poleg letnega koncerta še več drugih projektov, med njimi tudi sodelovanje v vokalno-instrumentalnem projektu na festivalu Europa Cantat, ki ga bo prihodnje leto gostila Slovenija.«
Aljaž Bastič je imel poleg omenjenih še nekaj zanimivih in ambicioznih načrtov. Kot zborovski tenorist se je prijavil na avdicijo za projektni Evropski mladinski zbor, ki deluje v okviru Evropskega zborovskega združenja in jo uspešno opravil. Hkrati je bil uspešen tudi na avdiciji za Svetovni zbor mladih, prestižen zborovski sestav, v katerem bi (bo) letos sodeloval že četrtič. Oba zbora naj bi sodelovala na prireditvah ob 250-letnici rojstva velikana dunajske klasike Ludwiga van Beethovna. Ali bosta ta prestižna projekta tudi izvedena, Aljaž Bastič takole: »Evropski mladinski zbor naj bi se sestal decembra letos, prav na obletnico Beethovnovega rojstva, ko naj bi z velikim dirigentom Danielom Barenboimom in njegovim West-Eastern Divan Orchestra izvedli mojstrovo 9. simfonijo. Organizator zagotavlja, da bo koncert izpeljan, čeprav bo več drugih dogodkov ob obletnici prenesenih na poznejši čas. Tudi s Svetovnim zborom mladih naj bi pripravili isto Beethovnovo delo v sodelovanju z nizozemskim dirigentom Jörnom Hinnerkom Andersenom ter ameriškim dirigentom in skladateljem kitajskega rodu Tanom Dunom, ki bo za to priložnost prispeval tudi svojo noviteto z naslovom Nine (Devet). Ta projekt naj bi v sodelovanju z Nemškim mladinskim orkestrom nastajal v juliju in avgustu in bil izveden v več evropskih kulturnih središčih, v Amsterdamu, več nemških mestih, v severni Italiji, na Dunaju in v Moskvi. Zaenkrat nimam še nobene informacije o preložitvi termina, zato še vedno upam, da se letos poleti ne bom dolgočasil doma.«
Mešani pevski zbor Crescendo deluje v okviru Glasbenega društva Crescendo iz Škofje Loke. Pet let šteje ta 40-članska zasedba, ki je nastala na pobudo zborovodje Žige Kerta. Zbor redno prireja samostojne koncerte v svojem kraju, enkrat na leto pa združi moči s Simfoničnim orkestrom Crescendo, s katerim od leta 2017 tradicionalno pripravlja velike tematske koncerte na Škofjeloškem gradu. Zbor se je doslej udeležil več različnih tekmovanj in nekaterih festivalov: Festival Choralies, International Baltic Sea Choir Competition v Latviji, Naše pesmi, Mednarodnega zborovskega tekmovanja v grški Prevezi ter regijskih tekmovanj. Za sabo imajo pevci štiri bogate sezone, zadnja je bila posebej uspešna, saj jim je uspelo izdati tudi prvo zgoščenko.
»Tudi letos smo imeli veliko načrtov, a jih je večina z novo situacijo padla v vodo,« pove Žiga Kert. »Redno se dobivamo na ‘on-line’ vajah, tradicionalno, vsak petek ob 19.00. Najprej smo pilili program za Našo pesem, potem pa sem tem skladbam, da bi bile vaje zanimivejše, dodal nekaj novih. Poskusili smo skupaj izvesti ljudsko Dajte, dajte, a smo se s to izvedbo predvsem lepo zabavali in nasmejali. Redno se srečujemo tudi z izvršnim odborom zbora in debatiramo o tem, kaj bomo počeli prihodnje leto in kaj nam bo letos morda uspelo dokončati. Priprave za junijski koncert v sodelovanju s Simfoničnim orkestrom Crescendo so bile že v polnem teku, a žal tega koncerta letos ne bo mogoče izpeljati. Pripravljamo pa virtualni koncert na gradu, to bo predstava, s katero želimo prikazali naše petletno delo v obliki videa. Še en videoprojekt pripravljamo, upamo, da nam bo uspelo, poimenovati ga nameravamo Ko pesem potuje, to naj bi bil film, ki bi prikazal pevce v njihovih okoljih, prihajamo namreč iz različnih krajev, kar bi želeli na videu zanimivo prikazati. Naša pesem v novembru? Če se do oktobra ne bomo smeli srečevati, potem si težko predstavljam, kdo bo pravzaprav lahko nastopil na tekmovanju. Marca smo bili že v kar dobri formi, stvari so bile že dobro postavljene, zdaj pa me skrbi, kako bo z zasedbo. Nekateri pevci nameravajo zapustiti zbor, vendar so mi obljubili, da bodo odšli po Naši pesmi.
Z Mešanim mladinskim zborom Gimnazije Škofja Loka smo se letos prijavili na temovanje v Zagorje. Sprva smo kar pridno delali prek Zooma, zagrizeno, ko pa smo dobili obvestilo, da Zagorje odpade, je padla tudi motivacija pevcev. Tudi s tem zborom, ki ga sicer vodim že deveto leto, smo imeli veliko načrtov, poleg Zagorja še tradicionalni koncert zborov slovenskih klasičnih gimnazij v Mariboru, abonmajski koncert v radovljiški graščini s Crescendom, sodelovanje na reviji otroških zborov in spomladanski koncert … Veliko in aktivno delamo, vsako leto si postavimo kak izziv, tekmujemo, tudi potujemo. Prihodnje leto načrtujemo turnejo na Dansko, morda mimo Belgije in Nizozemske, če bo le zasedba primerna.«
Dekliški pevski zbor Aglaja prihaja iz Radelj ob Dravi, pevke pa niso le iz tega kraja, temveč iz različnih koncev Dravske in Mežiške doline. So komorna zasedba 18 deklet, ki ljubijo petje in druženje, prav zato so nestrpno čakale na svojo zborovodkinjo Kerstin Pori, ki se je prejšnjo sezono posvečala predvsem svojemu malemu otročičku. Septembra lani se je vrnila s porodniškega dopusta, ravno še pravi čas, da so se dekleta kar se da hitro pripravila na regijsko tekmovanje in tam prejela zlato priznanje. Njihova želja je bila, kot pravi zborovodkinja, da bi se po štirih letih spet podale na Našo pesem. Trdo in z veliko entuziazma so se lotile dela, se temeljito posvetile vokalni tehniki, celo strokovnjakinje za to področje so poprosile za pomoč, ki so jim odprle nova obzorja. »Tudi sama imam nekaj osnovnega znanja na tem področju,« pove Kerstin Pori, »saj sem zaključila nižjo glasbeno šolo iz solopetja, a po mojem mnenju je tega znanja še vedno veliko premalo, da bi me rezultati zadovoljili. Dekleta so bila predana in motivirana, veliko tega so osvojila, potem pa … pandemija. Zdaj poskušamo nadaljevati delo po svojih najboljših močeh, same doma. Pripravila sem jim vaje za ogrevanje, dihalne vaje, upevalne vaje, napotke k skladbam, imajo tudi posnetke skladb po glasovih in posnetke z vaj, po katerih lahko vadijo in utrjujejo znanje.«
Program, s katerim se želijo predstaviti na Naši pesmi novembra letos, obsega dela Gallusa, Josipa Ipavca, Lojzeta Lebiča in Tadeje Vulc, ki je njihova rojakinja iz Radelj ob Dravi. Njena skladba O, sapientia je kar težak zalogaj, zahteva veliko usklajenosti in natančnosti, dela torej, ki se začne v trenutku, ko je partitura prebrana. »Skladbo smo izvedle že na regijskem tekmovanju, vendar pa bi lahko rekla, da še ni bila izdelana do te mere, da bi bila primerna za nastop na Naši pesmi. Naredile smo to, kar je bilo v dveh mesecih mogoče, zdaj nas čaka še veliko podrobnosti, ki jih je treba izpiliti. Letos teče naša 10. pevska sezona, zato smo poleg Naše pesmi imele v oktobru v načrtu še izvedbo velikega koncerta v sodelovanju z Big bandom Radlje in snemanje CD-ja, ki naj bi izšel ob tej priložnosti. Vse to bo treba zamakniti za nekaj mesecev. Škoda! Tega koncerta se zelo veselimo, saj bo obudil vrsto lepih spominov na posebne trenutke v letih našega delovanja, tudi na naše prvo tekmovanje, ko smo se imele leta 2014 v Pragi tako zelo lepo in za nameček še v svoji kategoriji zmagale. Pozneje smo velikokrat tekmovale, vedno kar uspešno.«
Zelo uspešna je bila dirigentka Kerstin Pori tudi z otroškim zborom Junior CS iz Maribora. Pred dvema letoma je v Zagorju z njimi osvojila najvišje število točk med otroškimi zbori. Na Osnovni šoli Toneta Čufarja v Mariboru poučuje glasbeno umetnost in vodi kar tri pevske zbore. Z nekaterimi se je že udeležila regijskih in mednarodnih tekmovanj, z otroškim pevskim zborom pa tudi tekmovanja v Zagorju, kjer so leta 2018 prejeli zlato priznanje.
Komorni zbor Limbar iz Moravč ima četrtstoletno tradicijo. Zbor sestavljajo različne generacije pevcev, od dijakov pa do šestdesetletnikov. Pevci najraje izvajajo priredbe ljudskih pesmi, vendar pa njihov repertoar obsega tudi umetne skladbe in celo večja vokalno-instrumentalna dela. Na tekmovanju Naša pesem so se predstavili že trikrat in bili vselej uspešni, srebrni, pa čeprav zborovodja Tomaž Pirnat zatrjuje: »Nismo ravno zbor, ki bi ljubil tekmovanja, udeležujemo se jih predvsem zato, da bi ostali v dobri pevski kondiciji. V času koronakrize smo se odločili, da vaj ne bomo imeli, se pa srečujemo na Zoomu, a le zato, da ostajamo povezani, vadi vsak sam po lastni presoji. Konec lanskega leta smo naštudirali in zelo uspešno izvedli Slovenski božič Matije Tomca v originalni verziji za soliste, zbor in klavir, zdaj pa smo nameravali isto delo posneti v priredbi za zbor in kvartet citer, za katero bi poskrbel naš prijatelj, znani slovenski citrar Tomaž Plahutnik.
Naša prisotnost na tekmovanju Naša pesem novembra meseca nas nekoliko skrbi, saj bomo imeli več težav z zasedbo. Seveda pa si želimo tekmovati tudi zato, ker nam je nastop na regijskem tekmovanju lansko jesen zelo lepo uspel, poleg zlatega priznanja smo bili posebej nagrajeni kot najviše ocenjeni zbor gorenjske regije, dobili pa smo še posebno nagrado za najboljši program tekmovanja, v katerem je bilo tudi novo delo Tineta Beca, nad katerim smo zelo navdušeni.«
Tomaž Pirnat pa bi letos nastopil tudi na tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi, in sicer z Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija. S tem zborom sodeluje že polnih 15 let, ko je na mestu zborovodje zamenjal upokojenega Matevža Fabjana. Mladinski zbor RTV Slovenija ni čisto običajen osnovno-srednješolski zbor. Deluje pod okriljem Produkcije RTV, kar pomeni, da po naročilu Radia ali Televizije Slovenija velikokrat sodeluje v zanimivih vokalno-instrumentalnih projektih, snema za obe medijski hiši, nemalokrat pa sodeluje tudi v njim zelo zanimivih pop ali rock projektih. »Rad imam ta tip dela,« pravi Tomaž Pirnat, »rad delam po naročilu, to mi vedno predstavlja poseben izziv, to je vedno nova izkušnja. Tudi z njimi se zdaj samo občasno srečam v pogovoru. Pevke tožijo, da so zelo obremenjene s šolo na daljavo, da bi veliko raje hodile na vaje in v normalno šolo. Tudi ta zbor je prikrajšan za nekaj lepih projektov. Na pobudo Euroradia smo pripravljali Beethovnov projekt, za katerega je Samo Vovk črpal ideje iz Beethovnovih tém in uglasbil nekatere delčke Beethovnove korespondence. Projekt bi vključeval jazz trio, kar je bilo pevcem zelo zanimivo. Prav zdaj bi potekalo snemanje. Zanimiv je bil letošnji projekt Lojzeta Krajnčana, ki je priredil deset prekmurskih ljudskih pesmi. V njem sta sodelovala Simfonični orkester RTV Slovenija in Boštjan Gombač. Ta projekt naj bi v teh dneh predstavili tudi v Prekmurju. Tudi to je preneseno na poznejši čas, vsaj upamo tako.«
