Musica, noster amor!

50 let Naše pesmi 1970–2020

 

Prvo dokumentirano srečanje pod geslom Naša pesem je 12. junija 1932 v Dobrli vasi na Koroškem organiziral župnik Vinko Poljanec, predsednik Slovenske prosvetne zveze, ena prvih žrtev nacizma. Janko Mikula in Janko Olip sta mu ob pogrebu 1938. posvetila pesem Rož, Podjuna, Zila, ki jo je deset let kasneje uglasbil Pavel Kernjak. Pod imenom Naša pesem je mariborska Zveza kulturno-prosvetnih organizacij 16. in 17. junija 1962 organizirala srečanje enajstih pevskih zborov iz vseh jugoslovanskih republik, ki ni imelo tekmovalnega značaja. Iz Slovenije so nastopili Partizanski invalidski pevski zbor z Radovanom Gobcem, Moški pevski zbor Slava Klavora in Učiteljski mešani zbor Slavko Osterc z Jožetom Gregorcem ter Mešani zbor France Prešeren s Petrom Liparjem. Maribor se je izkazal z dobrimi organizatorji in dvorano, ki se je s svojo akustiko že prej (zgrajena 1911) priljubila pevskim zborom. Pridružila se je tudi mestna politika, ki je bila pripravljena najboljše zbore nagraditi z mestnimi grbi, svojimi najvišjimi priznanji, prevzela pa je tudi znaten del stroškov prireditve. To so bile poteze, ki so pripomogle k temu, da je Maribor postal središče zborovskega petja, najbolj razširjene umetnosti na svetu.

 

V oceni prvih petnajstih Naših pesmi je zapisano, da »Naša pesem sama po sebi pravzaprav ni bila osrednji dejavnik razvoja slovenskega zborovstva«, kar je glede na njeno priljubljenost, trdoživost in vložen trud precej neusmiljena ugotovitev. V prvi vrsti leti na vse tiste, ki so prek nje usmerjali zvrsti, repertoar in pojmovanje kakovosti zborovskega petja. To pa so bili odbori, ki so razpisovali tekmovanja, določali obvezne pesmi, selekcionirali prijavljene zbore, izbirali člane žirij, ocenjevali zbore, nagrajevali izvedbe itd.

V resnici Naša pesem ni zgolj enkratni dogodek, ampak je kontinuiran proces, v katerega so vključeni vsi ambicioznejši zbori, ki iščejo dolgoročnejše podlage za načrtovanje svojega dela. Po njih ne povprašujejo na takih ali drugačnih institucijah ali pri avtoritetah, ampak jih najdejo na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Slovenska zborovska kultura je seveda prepleten sistem mnogih dejavnikov, med katerimi ima Naša pesem pomembno mesto. To ob njeni petdesetletnici menda lahko zapišemo?

 

Petindvajset Naših pesmi

Prva Naša pesem tekmovalnega značaja se je zgodila 24. in 25. oktobra 1970 z udeležbo dveh ženskih, osmih moških in sedmih mešanih zborov. Organizacijo je vodil (kasneje se je uveljavila funkcija direktorja tekmovanja) Tine Varl. Sestava žirije je bila mednarodna, vodil pa jo je Vlado Golob. Zmagovalca – dobitnika zlatega grba Maribora – sta postala MePZ Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vrabca in APZ Tone Tomšič pod vodstvom Marka Muniha.

Druga Naša pesem je bila 14. in 15. oktobra 1972. Tekmovali so en ženski, deset moških in deset mešanih zborov. Žirijo je vodil Anton Nanut. Zlati so bili Komorni moški zbor Celje pod vodstvom Egona Kuneja, MoPZ Slava Klavora pod vodstvom Jožeta Gregorca, MePZ Svoboda Izola pod vodstvom Mirka Slosarja in APZ Tone Tomšič pod vodstvom Marka Muniha.

Tretja Naša pesem je bila 12. in 13. oktobra 1974 z dvema ženskima, desetimi moškimi in sedmimi mešanimi zbori. Organizacijo je vodil Tine Varl, žirijo z mednarodno sestavo Anton Nanut, njen tajnik pa je bil Tone Lotrič. Zlata sta postala KMZ Celje s Cirilom Vertačnikom in MoPZ Slava Klavora z Jožetom Gregorcem.

Četrtič so slovenski zbori tekmovali na Naši pesmi 13. in 14. novembra 1976: trije ženski, sedem moških in devet mešanih. Organizacijo je vodil Tine Varl. Žiriji je predsedoval Rado Simoniti, njen tajnik pa je bil Tone Lotrič. Zlati grb je iz Maribora odnesel APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jožeta Fürsta.

Peta Naša pesem je bila z jeseni premaknjena na pomlad 8. in 9. aprila 1978. Tekmovali so: dva ženska, petnajst moških in štirinajst mešanih zborov. Močno povečana udeležba je prinesla dodatne skrbi organizacijskemu vodji Tinetu Varlu. Tudi žirija pod vodstvom Sama Hubada in s tajniško podporo Mitje Gobca je imela več dela. Zlato so si pripeli MoPZ Srečko Kosovel pod vodstvom Klavdija Koloinija, MoPZ Slava Klavora pod vodstvom Branka Rajštra, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jožeta Fürsta, APZ Boris Kraigher pod vodstvom Staneta Jurgca in Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana.

Šesto tekmovanje Naša pesem je bilo od 11. do 13. aprila 1980, spet z veliko udeležbo, in sicer so peli trije ženski, sedemnajst moških in osem mešanih zborov. Tine Varl je bil organizator, Samo Hubad je vodil žirijo, ki ji je asistiral Mitja Gobec. Zlate mestne grbe so dobili mešani zbori Obala Koper pod vodstvom Mirka Slosarja, APZ Kranj pod vodstvom Matevža Fabjana in Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana.

»Kako se pa pride v Union?« »Ja, veste, to pa je težko, je treba veliko vadit!«

Sedmič so zbori na Naši pesmi tekmovali od 23. do 25. aprila 1982, in sicer pet ženskih, dvanajst moških in trinajst mešanih. Tekmovanje je spet vodil Tine Varl. Žiriji je predsedoval Janez Bole, njen tajnik pa je bil Mitja Gobec. Z zlatom so se okitili Ženski zbor Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana, Obala Koper pod vodstvom Mirka Slosarja in Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana.

Osma Naša pesem je bila od 13. do 15. aprila 1984 z devetimi moškimi in enajstimi mešanimi zbori. Tine Varl je imel v rokah organizacijo, Samo Hubad je bil predsednik žirije, njen tajnik pa je bil Marko Studen. Srečko Kosovel s Klavdijem Koloinjem je bil zlat pri moških zborih, pri mešanih pa Obala Koper pod vodstvom Mirka Slosarja, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jerneja Habjaniča, Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana in APZ Boris Kraigher pod vodstvom Staneta Jurgca.

Devetič je bila Naša pesem od 11. do 13. aprila 1986, na njej so peli trije ženski zbori, pet moških in šest mešanih. Spet je potekala v organizaciji Tineta Varla, žiriji pa je predsedoval Marko Munih ob tajniški podpori Marka Studna. Zlata sta bila APZ France Prešeren Kranj pod vodstvom Tomaža Faganela in Consortium musicum pod vodstvom Mirka Cudermana.

Deseto tekmovanje Naša pesem je bilo od 15. do 17. aprila 1988 in je bilo jubileju primerno ponovno bolje zasedeno: trije ženski, devet moških in štirinajst mešanih zborov. Ključne vloge so odigrali Tine Varl kot direktor tekmovanja, Branko Rajšter kot predsednik žirije in Marko Studen kot njen tajnik. Zlate mariborske grbe so prejeli ajdovski Srečko Kosovel pod vodstvom Klavdija Koloinija in mešani zbori: APZ Boris Kidrič z Adrijano Požun, Pevsko društvo France Prešeren Celje z Edvardom Goršičem, Obala Koper z Mirkom Slosarjem, APZ France Prešeren Kranj s Tomažem Faganelom, APZ Tone Tomšič z Jožetom Fürstom, Consortuim Musicum z Mirkom Cudermanom, APZ Boris Kraigher s Stanetom Jurgcem, šoštanjska Svoboda z Anko Verdnik in Primorec z Matjažem Ščekom.

Enajste Naše pesmi 27. in 28. aprila 1990 so se udeležili štirje ženski, trije moški, deset mešanih zborov ter prvič vokalna skupina. Žirija pod vodstvom Marka Muniha je pozlatila Vokalno skupino Ave Andraža Hauptmana, APZ Tone Tomšič Jožeta Fürsta in koprsko Obalo Mirka Slosarja.

Na dvanajsti Naši pesmi 10. in 11. aprila 1992 je organizacijske niti prvič prevzel Marjan Pungartnik. V nacionalni konkurenci so peli trije ženski, štirje moški, osem mešanih zborov in ena vokalna skupina. Žirijo je spet vodil Marko Munih, njen tajnik pa je bil Marko Studen. Zlato so dodelili Ljubljanskim madrigalistom pod vodstvom Matjaža Ščeka, Vokalni skupini Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana, ženskemu zboru Rotovž pod vodstvom Karmine Šilec in Obali Koper pod vodstvom Walterja Lo Nigra. Obenem je potekalo mednarodno tekmovanje, ki se je pri naslednji izvedbi leta 1994 ločilo od nacionalnega.

Naslednja Naša pesem ni bila zgolj trinajsta, ampak tudi polna sprememb: po zamisli novoustanovljene in kratkotrajne Slovenske pevske zveze je zapustila mariborske organizatorje, izvedla ga je d. o. o. Gallus Carniolus v ljubljanski Filharmonični dvorani 23. in 24. aprila 1993. Tekmovali so en ženski, trije moški, trinajst mešanih zborov in pet vokalnih skupin. Žirija pod vodstvom Igorja Švare je z zlatom nagradila Ave Andraža Hauptmana, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Stojana Kureta, Ljubljanske madrigaliste pod vodstvom Matjaža Ščeka, ŽPZ Rotovž pod vodstvom Karmine Šilec, Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca in APZ France Prešeren pod vodstvom Damijana Močnika.

Štirinajsta Naša pesem pa se je spet vrnila v svoje staro domovanje, v mariborsko Unionsko dvorano, kjer so od 21. do 23. aprila 1995 tekmovali dva ženska, pet moških in osemnajst mešanih zborov. Za organizacijo je skrbel Marjan Pungartnik. Žiriji je predsedoval Marko Munih, asistiral pa ji je Marko Studen. Zlati so postali tržaški Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana, Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka in Obala Koper pod vodstvom Walterja Lo Nigra.

Petnajsta Naša pesem 19. in 20. aprila 1997 je bila med bolj množičnimi: šest ženskih, sedem moških in petnajst mešanih zborov. Vodstvo tekmovanja je bilo v istih rokah kot leto pred tem. Zlate grbe so prejeli mešani zbori: APZ Tone Tomšič (Stojan Kuret), Hrast Doberdob (Hilarij Lavrenčič), Jacobus Gallus (Janko Ban), Ljubljanski madrigalisti (Matjaž Šček), kranjski De profundis (Branka Potočnik Krajnik), APZ Maribor (Simon Robinson), Domžalski komorni zbor (Karel Leskovec), Obala Koper (Walter Lo Nigro). Kuretov APZ je nastopil še z žensko in moško sestavo in obe sta bili zlati.

Pet koncertov šestnajste Naše pesmi je potekalo med 23. in 25. aprilom 1999. Sodelovali so dva ženska, šest moških in petindvajset mešanih zborov. Direktor tekmovanja je bil Marjan Pungartnik. Žiriji je predsedoval Marko Munih, njen tajnik pa je bil Igor Teršar. Zlati grb so dobili Obala Koper Ambroža Čopija, PAZ Vinko Vodopivec Katje Kovač (por. Gruber), Ipavska Matjaža Ščeka, Hrast Doberdob Hilarija Lavrenčiča, mariborski Canticum Jožeta Fürsta, De profundis Branke Potočnik, absolutni zmagovalec z 98,2 točke pa je bil APZ Tone Tomšič Stojana Kureta.

Sedemnajsta Naša pesem je bila 24. in 25. marca 2001, z udeležbo dveh ženskih, sedmih moških in petnajstih mešanih zborov. Tekmovanje sta vodila Marjan Pungartnik in Matija Varl. Žiriji je predsedoval Andraž Hauptman, njena tajnica pa je bila Mihela Jagodic. Ocene za zlato medaljo so prejeli Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka, Komorni zbor Nova Gorica pod vodstvom Ambroža Čopija, kamniški Cantemus pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika, Domžalski komorni zbor pod vodstvom Tomaža Pirnata, Hrast Doberdob pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča in De profundis pod vodstvom Branke Potočnik.

Osemnajstič je Naša pesem potekala 29. in 30. marca 2003. Tekmovali so trije ženski, trije moški in dvajset mešanih zborov. Direktor tekmovanja je bil Matija Varl. Mednarodni žiriji je predsedoval Stojan Kuret ob tajniški asistenci Mihele Jagodic. Med zlate zbore so se uvrstili: Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka, De profundis pod vodstvom Branke Potočnik, Obala Koper pod vodstvom Ambroža Čopija, litijski Zbor sv. Nikolaja pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, Šaleški APZ Velenje pod vodstvom Danice Pirečnik, Cantemus pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in Komorni zbor Nova Gorica pod vodstvom Ambroža Čopija.

Devetnajsta Naša pesem je bila 16. in 17. aprila 2005 z dvema ženskima, enim moškim in dvajsetimi mešanimi zbori. Matija Varl je vodil tekmovanje kot direktor, žirija pod vodstvom Karmine Šilec in s tajnico Mihelo Jagodic pa je kot zlate ocenila APZ Tone Tomšič z Uršo Lah, Zbor sv. Nikolaja s Heleno Fojkar Zupančič, Ipavsko z Matjažem Ščekom, Megaron z Damijanom Močnikom in Hrast Doberdob s Hilarijem Lavrenčičem.

Dvajseto zborovsko tekmovanje Naša pesem je bilo 21. in 22. aprila 2007. Tekmovali so trije moški, štirje ženski in petnajst mešanih zborov. Izvedba je bila v rokah Matije Varla. Žirija v mednarodni sestavi pod vodstvom Stojana Kureta je z zlatimi plaketami nagradila Ave (Andraž Hauptman), Moški sestav Ave (Andraž Hauptman), Ljubljanske madrigaliste (Andreja Martinjak), jeseniški Vox Carniolus (Michele Josia), APZ Univerze na Primorskem (Ambrož Čopi) in Mešani pevski zbor Postojna (Matej Penko).

 

Zlata, srebrna in bronasta plaketa Naše pesmi z grbom mesta Maribor, obkroženim z napisom »Musica noster amor« (»Glasba, naša ljubezen«) iz Gallusove istoimenske skladbe, himne tekmovanja

 

Enaindvajseta Naša pesem je bila 17. in 18. aprila 2010. Tekmovalo je šest ženskih, en moški, štirinajst mešanih zborov in – tokrat prvič v ločeni kategoriji malih pevskih skupin od 4 do 11 pevcev – dve vokalni skupini. V funkciji direktorja tekmovanja je bil Matija Varl, Mihela Jagodic pa je prevzela vlogo programske vodje. Mednarodna žirija, ki jo je tokrat vodil Jože Fürst, je z zlato plaketo nagradila Ženski komorni zbor ČarniCe (Sebastjan Vrhovnik), Komorni zbor Krog (Živa Ploj Peršuh), Komorni zbor Orfej (Romana Rek), APZ Univerze na Primorskem (Ambrož Čopi), Vokalno skupino Ecce (Andreja Martinjak), Grudnove Šmikle (Marjeta Naglič), Megaron (Damijan Močnik), Dekliški zbor Radost Godovič (Damjana Vončina) in brežiške Solzice (Marjetka Podgoršek Horžen).

Dvaindvajseta Naša pesem od 20. do 22. aprila 2012 se je ujela z Evropsko prestolnico kulture Maribor 2012. Udeležba: dve vokalni skupini, trije ženski, en moški in šestnajst mešanih zborov. Tekmovanje sta vodila Matija Varl in Mihela Jagodic, mednarodno sestavljeni žiriji pa je predsedovala Martina Batič. Zlate plakete so prejeli: Komorni zbor Megaron (Damijan Močnik), Zbor sv. Nikolaja (Helena Fojkar Zupančič), Obala Koper (Sebastjan Vrhovnik), APZ Univerze na Primorskem (Ambrož Čopi) in Grudnove Šmikle (Marjeta Naglič).

Triindvajsetič je bila Naša pesem 11. in 12. aprila 2014. Tekmovale so tri vokalne skupine, štirje ženski in trinajst mešanih zborov, prvič pa ni bilo nobenega moškega zbora. Organizacijsko vodstvo je bilo v rokah Matije Varla, programsko Mihele Jagodic. Mednarodni žiriji je predsedoval Marko Vatovec, podelila pa je sedem zlatih plaket: APZ Tone Tomšič (Sebastjan Vrhovnik), APZ Maribor (Tadeja Vulc), APZ Univerze na Primorskem (Ambrož Čopi), Gallina (Ana Erčulj), Koroški APZ Mohorjan (Helena Buhvald Gorenšek), Ljubljanski madrigalisti (Mateja Kališnik) in Hrast Doberdob (Hilarij Lavrenčič).

»Če bi Naše pesmi ne imeli, bi si jo morali izmisliti«

Štiriindvajseta Naša pesem je bila 23. in 24. aprila 2016. Sodelovale so štiri vokalne skupine, pet ženskih, štirje moški in dvanajst mešanih zborov. Tekmovanje sta vodila Matija Varl in Mihela Jagodic. Žirija, ki ji je predsedoval Damijan Močnik, je z zlatom ocenila Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija, Zbor sv. Nikolaja pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, ljutomerski Orfej pod vodstvom Andraža Hauptmana, ČarniCe pod vodstvom Monike Fele, APZ Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc, Vokalno akademijo Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta, Koroški APZ Mohorjan pod vodstvom Helene Buhvald Gorenšek in ženski zbor Carmen manet iz Kranja pod vodstvom Primoža Kerštanja.

Petindvajseta Naša pesem je bila 21. in 22. aprila 2018. Tekmovali sta dve vokalni skupini, trije ženski, en moški in štirinajst mešanih zborov. Tekmovanje sta vodila Matija Varl in Mihela Jagodic. Žirija pod predsedovanjem Helene Fojkar Zupančič je najvišje ocene in s tem zlate plakete podelila: Komornemu zboru Dekor pod vodstvom Petre Grassi, Komornemu zboru Akademije za glasbo UL pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in asistentke dirigenta Alenke Podpečan, Dekliškemu zboru Pedagoške fakultete UM pod vodstvom Tadeje Vulc, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jerice Gregorc Bukovec in APZ Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc.

 

Zbori Naše pesmi

Od leta 1970 do 2018 je na Naši pesmi nastopilo 180 različnih zborov.* Od tega 36 ženskih, 37 moških in 98 mešanih, v obdobju od leta 2010 pa v ločeni kategoriji od 4 do 11 pevcev tudi 9 vokalnih skupin. Na posamezni prireditvi je tekmovalo od najmanj 14, leta 1986, pa vse do 33 zasedb v izjemno plodnem letu 1999.

 

 

Skozi pol stoletja se je zvrstnost sodelujočih zborov spreminjala, in čeprav zaradi pomanjkanja podatkov ne moremo trditi, da to odraža splošno stanje slovenskega zborovstva, bi morali na tej podlagi oblikovati tudi konkretnejše smernice in ukrepe za njegov razvoj. Ženski zbori beležijo rastočo tendenco uvrščanja na Našo pesem, čeprav se je vmes dogajalo, da so povsem izpadli. Pač pa moški zbori izkazujejo nenehen osip, vse do ničle v zadnjem obdobju, in ni jasno, ali je to sploh prepoznano kot problem za slovensko kulturo. Ne govori se o razlogih in ni opazne skrbi glede dejstva, da se počasi nabira prah na zakladnici kakovostnih kompozicij za moške zbore. Mešani zbori so v stalnem številčnem in kakovostnem vzponu in upravičeno sklepamo, da je tako spodbudno tudi splošno stanje pri mešanih zborih v Sloveniji. Ave je prvi najavil prihod vokalnih skupin, ki so na Naši pesmi vse pogostejše. Vse redkejši pa so veliki zborovski korpusi.

 

 

Pri najboljših zborih, nagrajenih z zlatim grbom Maribora oz. zlato plaketo Naše pesmi, lahko ugotovimo, da izstopajo zbori z dolgo tradicijo delovanja. Projektni pristop praviloma pripelje do ene ali največ dveh zlatih ocen in potem usahne. To nikakor ne pomeni, da je treba ta drugi pristop podcenjevati, vendar pa se je treba zavedati, da so glavni nosilci zborovskega petja vendarle trajni kolektivi, ki jim je treba nuditi temu primerno podporo.

 

 

Zborovodje Naše pesmi

Zborovodkinje in zborovodje z zlatom nagrajenih zborov na Naši pesmi predstavljajo nesporen vrh slovenskega zborovstva. Ne le, da so svoje zbore pripeljali do najvišje kakovosti, ampak so v določenih obdobjih igrali tudi vlogo dobrih vzorov za vse zborovodje. Za razliko od drugih zborovsko razvitih držav v Sloveniji ne poudarjamo kakšne lastne »zborovske šole«, toda ko prištejemo še najboljše dosežke zborovodkinj in zborovodij s tekmovanj mladinskih zborov v Zagorju, nekaj takšnega nedvomno obstaja. Tuja stroka o tem ne dvomi, in ko se je v Mariboru ustalilo mednarodno tekmovanje Gallus, so bile pogosto izrečene tudi laskave ocene o splošni kakovosti zborov v Sloveniji.

 

 

Pregled zborovodij, ki so največkrat pripeljali svoje zbore na Unionov oder, zajema tudi glasbenike, ki niso nujno abonirani na zlate medalje, a so skozi leta ohranjali kakovost in izpolnjevali kriterije za izbor na Našo pesem, kar je velikega pomena za splošno raven zborovstva pri nas. In še posebej pomembno ter za Slovenijo značilno je, da marsikdaj ne prihajajo iz okolij največjih mest, ampak iz manjših krajev, kjer je toliko težje izoblikovati uravnotežen in kakovosten pevski sestav.

 

 

Sporedi Naše pesmi

Polstoletna bera izvedenih skladb na Naši pesmi gotovo skriva v sebi marsikaj zanimivega, posebej v povezavi z razpisovanjem obveznih skladb in njihovim vplivom na siceršnje repertoarje pevskih zborov. Na tem mestu takšne analize nismo naredili. Iz prikaza izvajanih domačih in tujih skladateljev pa je razvidna precejšnja raznovrstnost in rahla težnja k sodobnejšim kompozicijam. Daleč pred vsemi pa je Gallus, ki mu je upravičeno posvečeno obeležje v preddverju Unionske dvorane.

 

 

 

 

Sklep

Pričujoči zapis nima drugih pretenzij kot zgolj opozoriti, da je Naša pesem dočakala petdeset let in ji naši pevski zbori še zmeraj posvečajo nedeljeno pozornost, sicer se zanjo ne bi tako skrbno pripravljali z željo, da drugim in sebi na »kultnem« odru mariborske Unionske dvorane dokažejo, kaj zmorejo. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in mesto Maribor z organiziranjem vseslovenskega srečanja najboljših pevskih zborov zagotavljata enega od pomembnih pogojev razvoja naše kulture. Želeli smo tudi spomniti na vsaj nekaj ljudi, ki so pripomogli, da se je Naša pesem uveljavila in da bo živela tudi v prihodnje.

 

 

Članek bo v kratkem dopolnjen s podrobnim pregledom vseh prireditev, zborov, zborovodij in sporedov Naših pesmi 1970–2020 in z dokumentarnim filmom.

 

_________________________

* Podatki na grafih do leta 2007 temeljijo na seznamih v jubilejnih zbornikih Naše pesmi: 15 Naših pesmi (1997), ur. Marko Studen, in 20 Naših pesmi (2007), ur. Mitja Gobec, Mihela Jagodic. 

 

 

Fotogalerija Naših pesmi 19702018