Naša pesem 2022 – bolj »naša« kot kdajkoli prej, 1. del

Ko so na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti načrtovali termin 27. državnega tekmovanja Naša pesem, so razmišljali predvsem o tem, kateri je tisti datum, ko se bo pandemija novega koronavirusa morda vendarle umirila in se bomo otresli vseh številnih ukrepov, ki so dolgi dve leti prepovedovali kakršnakoli druženja, tudi in predvsem tista, ki jim ljubitelji zborovskega petja pravimo koncerti in pevske vaje. Tako je odločitev padla na mesec maj, ki se je zdel primernejši od običajnega aprila, in »zadeli so žebljico na glavico«.

Možnost izbire med tekmovalnim in revialnim nastopom

28. in 29. maja je v štajersko prestolnico pripotovalo kar 20 pevskih zborov in vokalnih skupin, moških oziroma fantovskih, mešanih in dekliških, z vseh koncev Slovenije in iz zamejstva. Za razliko od prejšnjih let so se zbori lahko odločali med tekmovalnim in revialnim nastopom. Tako je želel organizator namreč v tem prvem »pokorona« trenutku spodbuditi čim več skupin, da se pridružijo zborovskemu prazniku Naša pesem, ne glede na to, kako so pripravljeni oziroma kaj znajo. Še nikoli doslej ni tako spodbudno zvenela misel »važno je sodelovati«, čeprav Naša pesem že polnih pet desetletij razveseljuje slovensko zborovsko srenjo in tvorno vpliva na kakovost našega zborovskega prepevanja. Zdaj že pregovorno velja, da je nastopiti na odru Unionske dvorane posebna čast in odgovornost.

Kot uvod v tradicionalno, 27. Našo pesem je dva dni prej prav v Unionski dvorani potekalo 2. tekmovanje mladih nadobudnih slovenskih zborovskih dirigentov Mateja Hubada Zvok mojih rok, ki so jim svoje sodelovanje kot demonstracijski zbori ponudili trije vrhunski slovenski zborovski sestavi, Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo v Ljubljani in APZ Maribor. Te smo pozneje srečali tudi v konkurenci Naše pesmi, ki je občinstvu ponudila kar šest tekmovalnih koncertov, med nastope tekmujočih zborov pa je organizator umestil tudi tiste, ki so se iz tega ali onega razloga odločili, da se ne bodo borili za točke, temveč raje nastopili revialno. V tem kontekstu velja pozornost najprej nameniti vrhunskemu slovenskemu zborovskemu sestavu Komorni zbor DEKOR, katerega nastop je bil pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika neke vrste molitev oziroma presunljiva prošnja za mir v svetu.

Poleg omenjenega se je revialno predstavilo še pet zborov, ostalih 14 je sprejelo pravila tekmovanja in se, kot je to navada na Naši pesmi, predstavilo z uravnoteženimi programi. Ti so obsegali dela iz različnih slogovnih obdobij, domača in tuja. Posebej so navdušile številne novitete skladateljev najmlajše slovenske skladateljske generacije, v prvi vrsti nadobudne 23-letne študentke Visoke šole za glasbo v nemškem Karlsruheju Klare Mlakar, ki je prispevala v nabor novitet kar tri dela, ob njenih pa so zazvenele še novosti Martina Vasleta, Krištofa Strnada, Tilna Slakana, Tineta Beca in pa že uveljavljenih avtorjev Katarine Pustinek Rakar, Damijana Močnika in Tadeje Vulc.

Med nastopajočimi je bilo izjemno veliko število debitantov, kar šest zborov in devet zborovodij se je na tekmovanju predstavilo prvič, med njimi Mladinski mešani zbor Emil Komel in David Bandelj ter dirigentka Rahela Durič, ki jih je strokovna žirija že prvič nagradila z več kot 90 točkami in zlato plaketo.

Letošnja žirija

V žirijo so bili povabljeni trije ugledni slovenski mojstri zborovske taktirke. Predsedovala ji je mariborska umetnica Karmina Šilec, ki je prav v teh dneh prejela prestižno nagrado nizozemskega Music Theatre Now, sicer pa njeno ime povezujemo predvsem z zasedbo Carmina Slovenica, ki je pred nekaj leti žal utihnila. Druga članica žirije je bila Martina Batič,prav tako v svetu uveljavljena dirigentka, ki od leta 2018 deluje v Parizu kot glasbena direktorica Zbora Francoskega radia. Tudi Ambrož Čopi je doma in v svetu znano in cenjeno ime na področju zborovskega petja. Je dirigent dveh izmed najuspešnejših mešanih zborovskih sestavov pri nas, Komornega zbora KGBL in Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem, promotor slovenske zborovske ustvarjalnosti v tujini in velikokrat žirant na mednarodnih tekmovanjih. Žirijo sta dopolnila dva tuja predstavnika, in sicer Bengt Ollén, ugledni švedski dirigent, ki je leta 2012 prav na mariborskem odru s svojim Sofia Vokalensemble osvojil veliko zborovsko nagrado Evrope, in pa Latvijec Jānis Ozols. Tudi on je že tekmoval v mariborski Unionski dvorani, in sicer leta 2019, ko je zmagal na mednarodnem tekmovanju Gallus z odličnim Mešanim zborom Latvijske akademije za glasbo Jāzepsa Vītolsa iz Rige, je pa tudi direktor podobnega latvijskega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Baltskega morja v Jurmali.

Kdo je omenjene mojstre zborovske taktirke najbolj navdušil?

Zlato plaketo je prejelo kar osem zborov. Na najvišje mesto se je uvrstil Akademski pevski zbor Maribor s Tadejo Vulc in bil nagrajen tudi za najboljšo izbiro tekmovalnega sporeda, še zlasti z obema zahtevnima novitetama Tadeje Vulc in Klare Mlakar. Drugo nagrado je prejel Komorni zbor Megaron, ki je blestel v skladbi ruskega avtorja Nikolaja Golovanova, pa tudi v mojstskem posvetilu skladatelju Pavletu Merkuju izpod peresa skladatelja in dirigenta Damijana Močnika. Navdušil je Komorni zbor Orfej iz Ljutomera, ki je pod vodstvom Andraža Hauptmana poleg zlatega priznanja prejel še kar štiri posebna priznanja, vključno s tistim za najboljšega dirigenta tekmovanja. Občinstvo in žirijo pa je povsem očaral najmlajši tekmujoči ansambel, Mladinski mešani zbor Emil Komel iz Gorice, ki ga vodi David Bandelj, z ljubko neproporcionalno zasedbo, a skladno in uravnoteženo zvočno podobo. Ob teh so zlato plaketo prejeli še lepo številčen in ubran Akademski pevski zbor Tone Tomšič pod taktirko Rahele Durič, MePZ Viva Brežice, ki je tako rekoč stalni udeleženec tekmovanja, Dekliški zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani z dirigentom Markom Vatovcem ter Komorni zbor Kor iz Markovcev, ki ga vodi Daniel Tement. Ostali zbori so domov odnesli srebro oziroma bron.

Žiranti presenečeni nad ravnjo naših zborov in mladih dirigentov

»Ja, res je, že velikokrat sem spremljala Našo pesem kot žirantka, a tako presenečena in srečna kot letos še nisem bila,« pove predsednica žirije, Karmina Šilec. »Nimam besed. Zelo nas je skrbelo, nismo si znali predstavljati, kakšen bo rezultat tako dolge odsotnosti rednega dela oziroma tako težkih okoliščin. Kar se je zgodilo na tem odru, je pravi čudež. Raven petja je takšna, kot bi kovida sploh ne bilo. Res izjemno tekmovanje, dobre predstavitve, nova dela, polna svežine, spet nov jezik mlajših generacij. To je bila za vse nas lepa izkušnja.«

Tudi Šved Bengt Ollén je bil navdušen nad kakovostno ravnjo slišanega. »Ni opaziti posledic pandemične situacije, čeprav sem prepričan, da posledice so. Te dni smo spremljali čudovite rezultate zborov. Nekaj podobnega opažam tudi na Švedskem. Ugotovili smo, da se je v tem času zvok glasov spremenil, k sreči pa smo v nekaj mesecih znova dosegli raven izpred pandemije. Imate odlične mlade dirigente. Zanimivo je bilo opazovati tiste, ki so tekmovali na obeh tekmovanjih. Ko so dirigirali svojemu zboru, so bili veliko bolj sproščeni, kar je seveda normalno, imeli so veliko boljšo interakcijo s pevci. Tretja etapa tekmovanja Zvok mojih rok je bila zelo zahtevna. Navdušen sem bil nad sposobnostjo finalistov, kako temeljito so naštudirali partiture in kako dobro so dirigirali, tehnično in muzikalno. Imate zelo dober dirigentski podmladek.«

»V dobrega dirigenta zaupaš«

Latvijca Jānisa Ozolsa je prav tako navdušilo spoznanje, da je raven petja pri nas visoka, celo višja kot prej: »Ne vem, kako to, a takšno je moje mnenje. Morda je zborom malo pomagala tudi akustika dvorane, ki je res izvrstna. Vsekakor sem zelo vesel, da je glasbena reprodukcija v Sloveniji ostala na visoki ravni. Tudi glasbena produkcija je spodbudna, kar pomeni, da je na mladih prihodnost, da bo zborovska glasba živela v naslednjih generacijah mladih pevcev, dirigentov in skladateljev. Če primerjam s situacijo v svoji državi: samo želim si, da bi imeli tudi pri nas toliko mladih nadobudnih glasbenikov. Če me vprašate, kako sem zadovoljen z zmagovalnim zborom, moram reči, da sem navdušen nad veliko zbori, ne le nad zmagovalcem. Zelo se razlikujejo med seboj v načinu oblikovanja zvoka, v programu, v obliki nastopa … Če ima zbor svojo lastno podobo, srce in seveda zvok in če je vse to v soglasju z žirijo, pomeni, da bo zmagovalec. O tekmovanju Zvok mojih rok pa takole: zelo pomembno je, da imate to nacionalno tekmovanje, ker je za mlade dirigente to navdihujoče, tu lahko preverijo, kaj znajo in zmorejo, ugotovijo, v katero smer morajo še delati, kje morajo znanje poglobiti. To so zelo dobri mladi dirigenti, če bodo nadaljevali zagnano in vztrajno, jih čaka lepa prihodnost.«

Podeljena Gallusova priznanja JSKD za zadnja tri leta

Na sklepni slovesnosti je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti poleg vseh odličij in posebnih nagrad podelil tudi najvišja priznanja na področju zborovske dejavnosti za zadnja tri leta. Nagrajencem jih je predala Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja JSKD za program. Gallusovi plaketi za strokovno, pedagoško, kulturnovzojno in mentorsko delo sta prejela tolminska zborovodkinja Barbara Kovačič in postojnski zborovodja Matej Penko. Gallusove listine pa so podelili Zdravku Novaku za promocijo zborovskega petja v širšem okolju, Patricku Quaggiatu za številne skladateljske dosežke, ki povezujejo ustvarjalce v zamejskem in širšem kulturnem prostoru, Vitu Primožiču za promocijo slovenskih zborovskih ustvarjalcev prek Založbe Astrum, Alešu Marčiču pa za pomembno strokovno, pedagoško in organizacijsko delo na področju zborovskega petja.

Se nadaljuje …

Končni rezultati Naše pesmi 2022 na https://www.nasizbori.si/rezultati-27-nase-pesmi-2022/.

Preberite tudi:

Naša pesem 2022 – bolj »naša« kot kdajkoli prej, 2. del

Naša pesem 2022 – bolj »naša« kot kdajkoli prej, 3. del

»V dobrega dirigenta zaupaš«